Jedro

Določba drugega odstavka 5. člena ZOPDA je po oceni Vrhovnega sodišča v neskladju s 14. členom Ustave Republike Slovenije, saj povzroči, da pride do razlikovanja med položaji dedičev glede na okoliščino trajanja samega postopka pridobitve mnenja o verifikaciji bolezni in poteka same bolezni, torej okoliščin, ki so povsem nepredvidljive in naključne, kar pa ni stvaren in razumen razlog, ki bi dovoljeval različno obravnavo upravičencev do izplačila odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu, ki jim je zakonodajalec namenil enako ureditev.

Vrhovno sodišče je zato na podlagi 156. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču revizijski postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 5. člena ZOPDA,

Izrek

Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti drugega odstavka 5. člena Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (Uradni list RS, št. 15/07 - uradno prečiščeno besedilo in 51/09).

Obrazložitev

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) z revizijo, vloženo v skladu s sklepom Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije X DoR 332/2020-3 z dne 10. 2. 2021, izpodbija sodbo, s katero je Upravno sodišče na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper sklep, št. 01210- 38/2018 z dne 28. 9. 2018, s katero je toženka zavrgla tožničino vlogo za priznanje odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu po pokojnem možu A. A. 2. Po presoji Upravnega sodišča tožnica kot dedinja ne more zahtevati nadaljevanja postopka pred medresorsko komisijo in vstopiti v postopek sporazumevanja o odškodnini, saj ne izpolnjuje pogoja iz prve alineje prvega odstavka 5. člena Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (v nadaljevanju ZOPDA), tj. da je upravičenec (že) vložil vlogo za odškodnino pri medresorski komisiji, saj je bil na zahtevo pokojnega A. A. začet le diagnostični postopek za ugotovitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, verifikacija bolezni pa je bila opravljena po njegovi smrti. Zato je odločitev toženke potrdilo kot pravilno, tožbo tožnice pa zavrnilo. Presodilo je tudi, da ne gre za neenako obravnavo upravičencev in njihovih dedičev, saj ne gre za iste upravičence in pojasnilo, da zakon v primeru smrti upravičenca dopušča le nadaljevanje postopka z vstopom dedičev v postopek sporazumevanja, ne pa tudi začetka postopka pred medresorsko komisijo, ki je poseben upravni postopek, začet na predlog upravičenca, zato ni mogoče govoriti o neenakosti dedičev upravičenca.

3. Revizijski postopek se prekine.

4. Pravna podlaga za odločanje tožene stranke in Upravnega sodišča, na katero se nanaša tudi dopuščeno revizijsko vprašanje, je drugi odstavek 5. člena ZOPDA, ki ureja vstop dedičev v postopek za uveljavljanje izplačila odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu.

5. Navedena zakonska določba je po oceni Vrhovnega sodišča v neskladju s 14. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava).

6. Ta določba namreč veže podeljivost nepremoženjske terjatve - odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu - na trenutek vložitve vloge pri medresorski komisiji s strani upravičenca. Implicira torej, da mora biti upravičenec ob odločanju interdisciplinarne skupine še živ, drugače pravica ni podedljiva. Kar posledično pripelje do različne obravnave dedičev upravičencev, ki so glede na to, kdaj je upravičenec kot zapustnik utrpel nepremoženjsko škodo in kdaj je na ustrezen način izrazil voljo, da zadoščenje dobi v obliki denarne odškodnine v bistveno enakem položaju. Če dva upravičenca z začetkom postopka za pridobitev mnenja za verifikacijo bolezni, ki je pogoj za vložitev vloge na medresorsko komisijo in je uporabno zgolj in samo za postopek uveljavljanja izplačila odškodnine po ZOPDA, izrazita voljo, da glede strogo osebne škode uveljavita zahtevek za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, v istem trenutku in je morda tudi škoda nastala istočasno, lahko pride do razlikovanja položaja njunih dedičev odvisno od tega, v kateri fazi postopka nato upravičenec umre, torej, ali umre že tekom postopka za pridobitev mnenja o verifikaciji bolezni in pred vložitvijo vloge na medresorsko komisijo, ali šele po pridobitvi mnenja o verifikaciji bolezni in vložitvi vloge na medresorsko komisijo. Sporna določba torej povzroči, da pride do razlikovanja med položaji dedičev glede na okoliščino trajanja samega postopka pridobitve mnenja o verifikaciji bolezni in poteka same bolezni, torej okoliščin, ki so povsem nepredvidljive in naključne, kar pa ni stvaren in razumen razlog, ki bi dovoljeval različno obravnavo upravičencev do izplačila odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu, ki jim je zakonodajalec namenil enako ureditev.

7. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 156. člena Ustave oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču revizijski postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 5. člena ZOPDA, ki je priložena temu sklepu. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča Republike Slovenije.