Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožeče stranke in ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 131848/2015 z dne 4. 11. 2015 tako, da je tožena stranka dolžna v 8 dneh plačati tožeči stranki znesek 2.765,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 29. 8. 2015 dalje do plačila in 74,00 EUR izvršilnih stroškov. Toženi stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke v višini 322,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi tekočimi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila, zavrnilo pa je zahtevek na plačilo zamudnih obresti od pravdnih stroškov že od dneva izdaje sodbe.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožena stranka Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zoper odločitev sodišča druge stopnje dopusti revizijo glede vprašanj: ◦ Ali je bila v predmetni zadevi podana pasivna legitimacija toženca, glede na to, da toženec ni bil lastnik vozila, s katerim naj bi prišlo do prometne nesreče, pač pa je vozilo po naročilu lastnice vozila le dostavil J. P., da ga bo ta prodal, P. pa naj bi bil tisti, s katerim se je nesreča pripetila? ◦ Ali je tožencu, ki je le ravnal po navodilih lastnice vozila, res mogoče očitati, da je dopustil uporabo vozila J. P., pri tem pa vedel oz. bi moral vedeti, da je . brez vozniškega dovoljenja? ◦ Ali za obstoj pravno relevantnega dejstva, da naj bi toženec vedel, da tretja oseba P. nima vozniškega dovoljenja, zadostuje že okoliščina, da je P. doma v sosednji vasi in ga toženec pozna? ◦ Ali je odločilno pravno relevantno dejstvo v smislu Splošnih pogojev in ZOZP res le to, da naj bi toženec vedel, da J. P. nima vozniškega dovoljenja in naj bi mu kljub temu vozilo izročil v posest (čeprav toženec v resnici ni vedel, da P. dovoljenja dejansko ni imel, tega pa tudi ni mogel vedeti) in ali je glede veljave Splošnih pogojev in ZOZP nepomembno (kot to zaključuje sodišče), ali je toženec J. P. dovolil vožnjo vozila ali pa mu je dovolil le prodajo tega in v zvezi s tem tudi, ali sta sodišči pravilno zavrnili izvedbo dokazov v tej zvezi? ◦ Ali je toženec zgolj s tem, ko je tretji osebi J. P. predal v posest sporno vozilo ter mu izročil ključe kršil Splošne pogoje, zaradi česar naj bi posledično prišlo do izgube zavarovalnih pravic? ◦ Ali je mogoče policijski zapisnik šteti kot javno listino tudi v razmerju do tretje osebe - toženca oz. razporeditev dokaznega bremena v takšnem primeru, ko tretji v postopku sploh ni udeležen kot stranka in ali bi tudi v takšnem primeru moral biti toženec tisti, ki bi moral dokazovati, da vzrok škodnega dogodka ni bila neprilagojena hitrost, in da voznik ni bil P. J., ali pa bi morala to vendarle dokazati tožeča stranka z drugimi dokazi, ne zgolj s sklicevanjem na navedbe v listinah v postopkih v katerih pa toženec ni imel nikakršne vloge? ◦ Ali so bile trditve tožeče stranke glede višine škode dovolj substancirane in konkretizirane, da je sodišče o njih odločilo?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).