Jedro

Drugi toženec z družbeno pogodbo ni izvzet niti od zastopanja, niti od vodenja poslov. Pri taki pravni ureditvi zastopanja in vodenja poslov družbe z neomejeno odgovornostjo je drugi toženec prvo toženo stranko veljavno zastopal in zanjo sprejemal obveznosti.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora drugi toženec plačati tožniku znesek 552.152,50 SIT in mu povrniti pravdne stroške v znesku 71.364,00 z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov. V ostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo in tožniku naložilo, da prvi toženi stranki povrne 36.600,00 SIT pravdnih stroškov. Ugotovilo je, da je tožnik sporni znesek posodil drugemu tožencu in da prva tožena stranka ni dolžna vrniti posojila.

Proti tej sodbi sta se pritožila tožeča in druga tožena stranka.

Sodišče druge stopnje je obema pritožbama ugodilo in spremenilo sodbo prve stopnje tako, da je obema toženima strankama nerazdelno naložilo plačilo zneskov, določenih s sodbo prve stopnje. Prvi toženi stranki je naložilo plačilo tožnikovih pritožbenih stroškov v znesku 50.645,00 SIT. Ugotovilo je, da je bilo posojilo najeto za potrebe prve tožene stranke, ki jo je bil drugi toženec upravičen zastopati.

Proti tej sodbi vlaga revizijo prva tožena stranka. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pravilna sodba prve stopnje. Drugi toženec je namreč zlorabljal svoj položaj družbenika in poslovodje pri prvi toženi stranki in si pridobil protipravno premoženjsko korist. Zaradi tega teče zoper njega kazenski postopek. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Revizija je bila vročena tožeči in drugi toženi stranki, ki nanjo nista odgovorili, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena ZPP/1977, ki se še uporablja na podlagi določbe 1. odstavka 498. člena ZPP/1999).

Revizija ni utemeljena.

Prva tožena stranka sama v reviziji opredeljuje ravnanje drugega toženca ob sklenitvi posojilne pogodbe kot zlorabo položaja družbenika in poslovodje firme Ž. d.n.o. S takimi navedbami pa se ne more rešiti svoje obveznosti. V družbi z neomejeno odgovornostjo so upravičeni in dolžni posle družbe voditi vsi družbeniki (1. odst. 86. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD). Prav tako je za zastopanje družbe upravičen vsak družbenik, če ni z družbeno pogodbo izvzet od zastopanja (1. odstavek 99. člena ZGD). Drugi toženec z družbeno pogodbo ni izvzet niti od zastopanja, niti od vodenja poslov. Pogodba o ustanovitvi podjetja z dne 28.7.1993 ureja vodenje poslov in zastopanje družbe enako, kot navedeni določbi ZGD. Prva tožena stranka sama drugemu tožencu pripisuje položaj poslovodje. Pri taki pravni ureditvi zastopanja in vodenja poslov družbe z neomejeno odgovornostjo je drugi toženec prvo toženo stranko veljavno zastopal in zanjo sprejemal obveznosti. Sodišče druge stopnje je posojilno pogodbo z dne 8.2.1995 razlagalo tako, da je bilo posojilo najeto za prvo toženo stranko in da je drugi toženec s to pogodbo zavezal prvo toženo stranko. V tem sporu je to odločilna ugotovitev. V razmerju proti tožniku kot posojilodajalcu medsebojni spori med družbeniki niso pomembni. Zatrjevana zloraba pa bo lahko pomembna pri urejanju notranjih razmerij med družbeniki (82. člen ZGD).

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Revizija ne navaja, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka očita izpodbijani sodbi. Kršitve po 10. točki drugega odstavka 354. člena ZPP, na katero pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, ni. Druge kršitve pa upošteva revizijsko sodišče le v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji (386. člen ZPP). Zato je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).