Jedro

Toženka je tožniku v odpovedi očitala, da bi moral o tem, da ni pravočasno odpremil poltovornih plaščev in ukrepal, obvestiti nadrejenega A.A. Tudi v odgovoru na tožbo je navedla, da bi lahko tožnik kadarkoli poklical nadrejenega. A.A. naj bi tožniku izrecno povedal, da ga lahko kadarkoli pokliče. Dejansko je torej toženka ugovore glede kršitve dolžnosti obveščanja iz 36. člena ZDR-1 podala že pred sodiščem prve stopnje, sodišče pa se do tega očitka v sodbi ni opredelilo. V zvezi s tem toženka sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev pravice do izjave oziroma bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 19. 2. 2020 nezakonita (1. točka izreka). Pogodbo o zaposlitvi z dne 4. 10. 2017 je razvezalo s 1. 10. 2020 (2. točka izreka). Toženki je naložilo, da je dolžna tožniku za čas od 19. 3. 2020 do 14. 4. 2020 priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ga prijaviti v socialna zavarovanja ter mu obračunati bruto nadomestilo plače, odvesti davke in prispevke in mu izplačati neto nadomestilo plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska, to je od 19. dne v mesecu do plačila. Nadalje je toženki naložilo, da je dolžna tožniku za čas od 16. 5. 2020 do 1. 10. 2020 priznati pravice iz delovnega razmerja, ga prijaviti v socialna zavarovanja ter mu obračunati bruto nadomestilo plače, zmanjšano za prejeto denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, odvesti davke in prispevke in mu izplačati neto nadomestilo plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska, to je od 19. dne v mesecu do plačila (3. točka izreka). V presežku je reparacijski zahtevek zavrnilo (4. točka izreka). Toženki je naložilo, da je dolžna tožniku obračunati denarno povračilo v višini pet povprečnih plač, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, v presežku pa je zahtevek iz tega naslova zavrnilo (5. točka izreka). Odločilo je, da je dolžna toženka tožniku povrniti stroške postopka v višini 1.153,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (6. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe vlaga toženka pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podredno pa, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da bi moral tožnik kot vodja nočne izmene poskrbeti, da bi bili izdelani plašči pravočasno skladiščeni v količini, ki se je zahtevala samo od te izmene. Hkrati je v odpovedi tožniku očitala, da bi moral o tem obvestiti svojega nadrejenega. Do tega očitka se sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni opredelilo, zato je kršilo pravico toženke do izjave in storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistveno je vprašanje, ali je imel tožnik na voljo zadostno količino pregledanih plaščev, pripravljenih za skladiščenje. Toženka je navedla, da bi moral tožnik odpremiti še 140 oziroma 160 plaščev. Tožnik bi moral odpremiti zalogo v vmesnih skladiščih, tekočo proizvodnjo (plašče, ki so prihajali iz vulkanizacije) in plašče, za katere je dobila ustna navodila v telefonskem pogovoru ob pričetku izmene. Četudi so bili med 646 plašči takšni, ki niso bili ponovno pregledani (po tožnikovi izpovedi 540 plaščev, po izpovedi priče A.A. pa med 300 in 400), bi moral tožnik skladiščiti ostale pregledane plašče. Navedeno pomeni, da neizpolnitev plana, ki je bil predviden samo za nočno izmeno, ne more biti posledica neodgovornega dela prejšnjih izmen. Sodišče se ni opredelilo do razlogov, zaradi katerih tožnik ni skladiščil vsaj tistih plaščev, ki so bili za odpremo pripravljeni, čeprav je to bistvenega pomena za odločitev. Vprašanje, ali je nadrejeni A.A. dal tožniku ustno navodilo, da lahko po 2. uri zjutraj skladišči tudi plašče iz "Bafra", je relevantno, saj bi imel tožnik v takem primeru do zaključka izmene dovolj časa, da bi odpremil planirano število plaščev. Nadalje sodišče ni upoštevalo stališča sodne prakse, po katerem delodajalec v primeru krivdnega razloga ni dolžan dodatno utemeljevati težo kršitve pogodbenih obveznosti oziroma okoliščine, ki preprečujejo nadaljevanje delovnega razmerja med strankama. Ugovarja višini dosojenega denarnega povračila. Posledično izpodbija odločitev o stroških postopka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožnik je bil pri toženki zaposlen na delovnem mestu namestnik mojstra. Toženka mu je 19. 2. 2020 odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga. Očitala mu je, da tožnik kot vodja izmene ni poskrbel, da bi bili izdelani poltovorni plašči pravočasno skladiščeni do 1. 2. 2020 do 5.30 ure, da ni ustrezno ukrepal in o tem ni obvestil svojega nadrejenega A.A. Hkrati je bilo navedeno, da bi moral tožnik odpremiti zalogo v vmesnih skladiščih, tekočo proizvodnjo (plašče, ki so prihajali iz vulkanizacije) in plašče, za katere je dobil ustna navodila A.A. v telefonskem pogovoru ob začetku nočne izmene.

7. Toženka je tožniku v odpovedi očitala, da bi moral o tem, da ni pravočasno odpremil poltovornih plaščev in ukrepal, obvestiti nadrejenega A.A. Tudi v odgovoru na tožbo je navedla, da bi lahko tožnik kadarkoli poklical nadrejenega. A.A. naj bi tožniku izrecno povedal, da ga lahko kadarkoli pokliče. Dejansko je torej toženka ugovore glede kršitve dolžnosti obveščanja iz 36. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) podala že pred sodiščem prve stopnje, sodišče pa se do tega očitka v sodbi ni opredelilo. V zvezi s tem toženka sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev pravice do izjave oziroma bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožnik ne more odgovarjati, ker 31. 1. 2020 ni bilo skladiščenih 2872 poltovornih plaščev z oznako MRT, ob dejstvu, da so bile k temu dolžne prispevati vse tri izmene s "pravilno" odpremo in da je tožnik v nočni izmeni pravilno odpremil 955 poltovornih plaščev z oznako MRT, kar je približno 1/3 dnevnega plana. Tega ni mogoče trditi za dopoldansko izmeno, ki velikega števila plaščev sploh ni pravilno odpremila, niti za popoldansko izmeno, ki je odpremila bistveno manj kot 1/3 dnevnega plana.

9. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da bi moral tožnik kot vodja nočne izmene poskrbeti, da bi bili izdelani plašči pravočasno skladiščeni v količini, ki se je zahtevala samo od te izmene. Za izpolnitev plana je bilo v nočni izmeni premalo skladiščenih 140 poltovornih plaščev oziroma 160 kosov od količine, ki jo je od tožnika pisno zahtevala planska služba. Iz izpovedi tožnika sicer izhaja, da je bilo med 646 neodpremljenimi plašči 540 nepregledanih plaščev, ki jih je bilo treba dodatno pregledati na "Shearografiji", vendar bi lahko tožnik tudi v takem primeru skladiščil ostale pregledane plašče, ki so bili pripravljeni za odpremo.

10. Sodišče prve stopnje je v 14. točki obrazložitve sicer pravilno povzelo izpoved priče A.A., da bi tožnik lahko posegel po "Bafru", tj. plaščih, ki še niso bili vzorčno pregledani na "Shearografiji", če bi bilo kaj narobe, vendar ne pred 2. uro zjutraj. Zmotno pa je presodilo, da vprašanje, ali je nadrejeni A.A. v resnici dal tožniku ob 22. uri takšno ustno navodilo tožniku, ni bistveno. Če je nadrejeni A.A. dal takšno ustno navodilo, bi imel tožnik med 2. in 5.30 uro zjutraj dovolj časa, da bi odpremil zahtevano število plaščev iz "Bafarja". Pritožba tudi utemeljeno izpostavlja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje o nepravilnosti odpreme plaščev iz "Bafarja". Ravnanje tožnika skladno z ustnimi navodili nadrejenega praviloma ne more predstavljati kršitve delovnih obveznosti. Po 34. členu ZDR-1 mora delavec upoštevati navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Delo po navodilu lahko delavec odkloni le, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev.

11. Stališče sodišča prve stopnje, da glede na vsebino kršitev v odpovedi ni šlo za kršitev delovnih obveznosti, ampak kvečjemu za očitek nesposobnosti (ker tožnik ni dosegel plana v nočni izmeni), je glede na navedeno neutemeljeno. V drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je nedoseganje pričakovanih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, opredeljeno kot razlog nesposobnosti, vendar pa to ne pomeni, da zaradi nepravočasnega dela, to je dela, ki ni opravljeno v skladu s pričakovanji delodajalca, ni mogoče opredeliti kot kršenje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Razlika je v tem, da pri razlogu nesposobnosti delavec pričakovanih rezultatov ne doseže, ker jih ni sposoben doseči, pri krivdnem razlogu pa jih ne doseže zaradi nezadostne skrbnosti. Glede na vse navedeno ostaja odprto tudi vprašanje možnosti nadaljevanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 89. člena ZDR-1. 12. Zaradi postopkovne kršitve pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti, saj je očitana kršitev dolžnosti obveščanja samostojna pravna celota, ki v pravnem in dejanskem pogledu še ni bila predmet presoje pred sodiščem prve stopnje, pa tudi iz razloga opisane zmotne uporabe materialnega prava glede odpovednega razloga in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. in 355. člena ZPP). V novem postopku bo sodišče odpravilo postopkovno kršitev in se opredelilo do bistvenih navedb toženke v zvezi s kršitvijo dolžnosti obveščanja, ter dopolnilo dejanske ugotovitve upoštevaje gornja stališča, nato pa ponovno odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.