Jedro

V kolikor bi bil izpodbijani akt izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnica najverjetneje ne bi več mogla vpisati na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, in ker bi rok za vpis v študijsko leto 2016/2017 potekel, se s tem tudi škode ne bi dalo več popraviti. To pa bi za tožnico imelo takšno posledico, da tudi če bi tožnica s tožbo uspela, bi tako izgubila eno študijsko leto (2016/17), saj ureditev stanja, kot jo predlaga v svoji zahtevi, ne bi bila več mogoča.

Izrek

I. Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da se Univerzi v Ljubljani naloži, da tožnico začasno, do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu, v roku 8 dni po prejemu tega sklepa, vpiše na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, v prvi letnik enovitega magistrskega študija programa 2. stopnje, medicina, redni študij.

II. Če tožena stranka obveznosti iz I. točke izreka tega sklepa ne bo izpolnila v I. točki navedenem roku, ji bo izrečena denarna kazen v višini 500,00 EUR.

Obrazložitev

1. Tožnica je pri tukajšnjem sodišču vložila tožbo zoper sklep o rezultatu izbirnega postopka v prvem prijavnem roku za vpis v prvi letnik v študijskem letu 2016/2017 z dne 23. 7. 2016. Z navedenim sklepom je bilo odločeno, da tožnica ni bila sprejeta na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, niti ne na Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru, ker, glede na uspeh, prikazan v tabelah, ni dosegla zadostnega števila točk, da pa je sprejeta na Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani.

2. Tožnica se je zoper uvodoma navedeni sklep pritožila na Komisijo za pritožbe kandidatov ob sprejemu na univerzo Univerze v Ljubljani, ki je njeno pritožbo zavrnila in potrdila rezultat razvrščanja iz sklepa o rezultatu izbirnega postopka za vpis v prvi letnik v študijskem letu 2016/2017. 3. Zoper navedeni odločbi je tožnica vložila tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe. V obrazložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe se sklicuje na tožbene navedbe, da je tožena stranka v izbirnem postopku napačno in nezakonito prevedla ocene mature Evropske šole v Bruslju, Kraljevina Belgija, in navaja, da bi s pravilnim preračunom točk dosegla minimum točk, potreben za vpis na študij medicine pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izdajo začasne odredbe utemeljuje z varstvom ustavno zagotovljene pravice do svobode izobraževanja (57. člen Ustave RS), ki bi bila okrnjena z opustitvijo začasne odredbe. Meni, da bi neizpolnitev njene želene izbire na rovaš samovoljnega vrednotenja njenega izobraževanja oziroma opustitve konvencijskih dolžnosti, zanjo predstavljala hudo stisko, ki bi jo lahko trajno zaznamovala. Njena želja je poklic zdravnice in jo ta želja spremlja že od otroštva in je uresničitev tega cilja zasledovala tudi s prizadevnostjo na srednji šoli, tudi z izbiro predmetov. Takšna huda stiska pa se ne more materialno ovrednotiti in tako po definiciji predstavlja težko nadomestljivo škodo. Vpis v študijsko leto 2016/2017 je dopusten najkasneje do 30. 9. 2016 in po preteku tega roka ni več mogoč. Zato se z začasno odredbo zagotavlja učinkovito sodno varstvo. Z ureditvijo razmerja z začasno odredbo tudi ne bi bila prizadeta javna korist in toženi stranki ne bi nastala nobena škoda. Sodišču predlaga, da izda začasno odredbo, da tožnica izpolnjuje pogoje za vpis na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani na enovit magistrski študijski program 2. stopnje, medicina, redni študij, da jo je tožena stranka dolžna vpisati na Medicinsko fakulteto na enovit magistrski študijski program 2. stopnje, medicina redni študij in da se toženi stranki naloži plačilo denarne kazni v višini 5.000,00 EUR, vkolikor bo kršila 2. točko tega začasne odredbe ter predlaga še, da ta začasna odredba velja najpozneje do konca študijskega leta 2016/2017 oziroma do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

4. Tožena stranka v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe navaja, da tožnice ne more vpisati na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, ker je potreben minimum za uvrstitev 90,4 točke, tožnica pa je skupaj dosegla 85,85 preračuna točk, torej ji manjka 4,55 točke. Statut Univerze v Ljubljani tudi ne določa pogojnega vpisa. V skladu z določbo prvega odstavka 40. člena Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu bi se tožnica lahko vpisala na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani tudi do 30. 10. 2016, vendar pa, kot že navedeno, ni dosegla minimuma točk, potrebnih za uvrstitev v študijski program. V kolikor bo sodišče odločilo drugače, pa bo tožnica, v skladu s pravnomočno sodno odločbo, lahko vpisana tudi po tem roku in s tem tožnici ne bo nastala nepopravljiva škoda.

5. Sodišče je zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo iz naslednjih razlogov:

6. Tožnica zahtevo za izdajo začasne odredbe predlaga po določbi tretjega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), zato je sodišče njeno zahtevo presojalo po tej zakonski določbi. Le-ta določa, da lahko tožnik iz razlogov po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7. Namen začasne odredbe je torej v preprečitvi posledic, ki naj se dokončno odvrnejo z meritorno odločitvijo o tožbenem zahtevku v upravnem sporu. Zato mora tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe jasno navesti in verjetno izkazati pogoje za izdajo začasne odredbe. Tožnica je v zahtevi za izdajo začasne odredbe določno podala zahtevek, na kakšen način naj sodišče začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje in tudi navedla zakaj in kakšna nepopravljiva škoda ji lahko nastane, če bo odločba tožene stranke postala pravnomočna.

8. Po presoji sodišča je tožnica v konkretnem primeru izkazala verjeten nastanek težko popravljive škode, ki naj bi se v obravnavanem primeru odvrnila. Izobrazba in šolanje sta tako pomembna in z Ustavo RS zavarovana dobrina (57. člen Ustave), da sodišče opis škode, ki bi tožnici lahko nastala z izvršitvijo izpodbijanega akta, ocenjuje kot dovolj prepričljiv in verjeten.

9. V kolikor bi bil izpodbijani akt izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnica najverjetneje ne bi več mogla vpisati na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, in ker bi rok za vpis v študijsko leto 2016/2017 potekel, se s tem tudi škode ne bi dalo več popraviti. To pa bi za tožnico imelo takšno posledico, da tudi če bi tožnica s tožbo uspela, bi tako izgubila eno študijsko leto (2016/17), saj ureditev stanja, kot jo predlaga v svoji zahtevi, ne bi bila več mogoča. 10. Sodišče je torej zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo predvsem zato, ker v primeru, če bi tožnica s tožbo uspela, ne bi bila več mogoča vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja. Sodišče pa sprejema tudi navedbo tožnice, da bi ji trenutno onemogočen vpis na zelo zaželjeno Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani povzročil hudo osebno stisko. Razen tega začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje tudi ne nasprotuje javni koristi, nasprotnih strank pa v konkretnem primeru ni.

11. Glede na navedeno je sodišče s sklepom zahtevi za izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 ugodilo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Sodišče ni sledilo predlogu tožnice, da naj se z začasno odredbo ugotovi tudi, da izpolnjuje pogoje za vpis na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, ker je to že stvar vsebinske presoje tožbenih navedb oziroma s tem povezane utemeljenosti tožbe.

12. Po določbi drugega odstavka 102. člena ZUS-1 se sklep, izdan na podlagi tretjega odstavka 32. člena tega zakona, izvrši po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V konkretnem primeru gre za začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve. Po določbi prvega odstavka 226. člena ZIZ sodišče v primeru, če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj storiti, kar namesto njega ne more storiti nihče drug, s sklepom o izvršbi določi primeren rok za izpolnitev obveznosti. V konkretnem primeru je sodišče odločilo, da je primeren rok za izpolnitev obveznosti 8 dni. Po določbi drugega odstavka 226. člena ZIZ sodišče s sklepom o izvršbi izreče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti, pri čemer fizični osebi izreče denarno kazen največ do 10.000 EUR, pravni osebi pa do 500.000 EUR.V skladu z določbo tretjega odstavka 226. člena ZIZ sodišče v primeru, če dolžnik ne izpolni obveznosti, po uradni dolžnosti opravi izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni in hkrati izda nov sklep, s katerim dolžniku določi nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. Po določbi petega odstavka 226. člena ZIZ sodišče pri odmerjanju denarne kazni v predpisanih mejah upošteva pomen dejanja, ki bi ga moral opraviti dolžnik ter druge okoliščine primera.

13. Sodišče je sledilo predlogu tožnice za primer, da tožena stranka ne bo izvršila svoje obveznosti in v ta namen toženi stranki izreklo denarno kazen, vendar ne v višini, kot jo je predlagala tožnica, saj je ta višina po mnenju sodišča previsoka. Sodišče je denarno kazen odmerilo primerno pomenu dejanja, ki ga mora v konkretnem primeru opraviti tožena stranka in primerno drugim okoliščinam primera, predvsem ob upoštevanju navedbe same tožene stranke v odgovoru na tožbo in zahteve za izdajo začasne odredbe, da bo ravnala v skladu z odločitvijo sodišča.