Jedro

Neutemeljen je očitek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker se tožena stranka ni jasno opredelila, za katero kaznivo dejanje naj bi šlo in kakšni zakonski znaki naj bi dopuščali tak zaključek. Iz določbe drugega odstavka 86. člena ZDR, ki določa formalne zahteve, ki jih mora vsebovati odpoved, v povezavi s 1. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR izhaja, da mora delodajalec očitano kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oziroma opisa izhaja konkretna kršitev in vsi znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 8. 2007, ki je bila tožeči stranki podana na podlagi 1. in 2 alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 42/2002) ter da delovno razmerje tožeči stranki ni prenehalo dne 21. 8. 2007 in še traja, zaradi česar jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo in zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožeča stranka je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007) ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se reviziji ugodi, sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavita in da se zadeva vrne v ponovno odločanje. Navaja, da je bila odpoved dana po izteku roka, v katerem bi jo delodajalec moral podati, pri čemer je ta rok izključevalne narave, zaradi česar je bila odpoved nezakonita. Delodajalec se je s kršitvami in kršiteljem seznanil že 3. 8. 2007, delavca je vabil na zagovor dne 14. 8. 2008 in mu podal odpoved šele 21. 8. 2007. Delavec se je zagovarjal le glede ene kršitve glede druge pa ne. Ta mu ni bila predočena niti ni bil pozvan naj se o njej izjavi in mu v zvezi z njo ni bilo postavljeno nobeno vprašanje.

4. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo predlagala, da se revizija zavrne kot neutemeljena.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Sodišče ni ugotovilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje se je opredelilo do vseh pritožbenih razlogov, tako glede bistvenih kršitev določb postopka, pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja kot pravilne uporabe materialnega prava. Sodba nima pomanjkljivosti zaradi česar je ne bi bilo mogoče preizkusiti, zato očitek bistvene kršitve določb postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi med drugim, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja ali če naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, pri tem pa ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (1. in 2. alineja prvega odstavka 111. člena ZDR, v povezavi s prvim odstavkom 110. člena ZDR). Izredna odpoved mora biti podana najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 15 dneh odkar se je zvedelo za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in za storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon (drugi odstavek 110. člena ZDR).

10. Kdaj se delodajalec seznani z razlogi za izredno odpoved je dejansko vprašanje; zaključek sodišča o tem predstavlja dejansko ugotovitev, ki ne more biti predmet revizijske presoje, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP) (1).

11. Sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka prišlo do naslednjih ugotovitev: - tožena stranka se je glede prve kršitve (neizdaja računa) res seznanila že 3. 8. 2007; - tožena stranka se je s preostalima dvema kršitvama v zvezi s protipravno prisvojitvijo denarja seznanila šele po zagovoru tožnika, opravljenem 14. 8. 2007. Iz tega sledi, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v zvezi s prvim razlogom podana izven 15-dnevnega prekluzivnega roka, glede drugih dveh kršitev pa je bila podana pravočasno, zaradi česar je v tem delu zakonita.

12. Ena od temeljnih pravic delavca pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je pravica do zagovora. To izhaja iz drugega odstavka 83. člena ZDR, ki povzema ureditev iz 7. člena Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Uradni list SFRJ, št. 4/84, Mednarodne pogodbe, v zvezi z Aktom o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, Mednarodne pogodbe, št. 15/92). Ta določa, da delovno razmerje delavca ne preneha zaradi razlogov v zvezi z njegovim obnašanjem in njegovim delom, preden mu je omogočeno, da se zagovarja zaradi takšnih trditev, razen če od delodajalca z razlogom ni pričakovati, da mu to omogoči. Neutemeljen je očitek tožeče stranke, da se je delavec zagovarjal le glede ene kršitve, druge pa mu niso bile predočene, niti ni bil pozvan naj se o njih izjavi. V pisni obdolžitvi tožene stranke z dne 8. 8. 2007 so bile tožeči stranki predočene tri kršitve, ki so bile tudi obrazložene. Do zagovora dne 14. 8. 2007 je bila tožeča stranka natančno seznanjena z očitanimi kršitvami, zaradi česar bi se na zagovoru lahko o njih tudi izrekla. O pravici, da poda zagovor (glede vseh treh kršitev) pa je bila tožeča stranka poučena že v pisni obdolžitvi, pri tem pa v postopku ni zatrjevala, da bi ji tožena stranka na zagovoru na kakršenkoli način onemogočala, da se izjavi o vseh (treh) kršitvah.

13. Neutemeljen je tudi očitek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker se tožena stranka ni jasno opredelila za katero kaznivo dejanje naj bi šlo in kakšni zakonski znaki naj bi dopuščali tak zaključek. Iz določbe drugega odstavka 86. člena ZDR, ki določa formalne zahteve, ki jih mora vsebovati odpoved, v povezavi s 1. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR izhaja, da mora delodajalec očitano kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oz. opisa izhaja konkretna kršitev in vsi znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev. V obrazložitvi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 8. 2007 je navedeno, da je imela kršitev tožeče stranke vse znake kaznivega dejanja poneverbe. Po 245. členu Kazenskega zakonika (KZ, Uradni list RS, št. 63/1994 in naslednji) stori kaznivo dejanje poneverbe, kdor si protipravno prilasti denar, vrednostne papirje ali kakšne druge premične stvari, ki so mu zaupane v zvezi z njegovim delom pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Res je, da tožena stranka ni jasno navedla, za katero od navedenih kršitev šteje, da ima znake tega kaznivega dejanja, vendar pa iz opisa kršitev jasno izhaja, da ima vse znake tega kaznivega dejanja kršitev, opisana v 2. alineji tretjega odstavka obrazložitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (neupravičen odvzem in prilastitev denarja iz blagajne). Opisana kršitev ima tudi po presoji revizijskega sodišča vse znake kaznivega dejanja poneverbe, zaradi česar je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

14. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da revizijski razlogi niso podani. Zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Izrek o stroških odgovora na revizijo temelji na določbi petega odstavka 41. člena ZDSS-1, na podlagi katere v sporu o obstoju in prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške, ne glede na izid postopka.

Op. št. (1): Prim. sodbe VS RS VIII Ips 82/2007 z dne 26. 6. 2007, VIII Ips 18/2008 z dne 5. 10. 2009, VIII Ips 30/2008 z dne 17. 11. 2009