Jedro

Vrhovno sodišče je že v številnih podobnih zadevah zavzelo jasno stališče, da iz določb ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumom pridobitve, trajanjem pravic) in izplačevanjem le-teh, to je dejansko realizacijo. Na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti (med katere spada tudi pravica do delne invalidske pokojnine) z dnem nastanka invalidnosti, oziroma v primeru sprememb v stanju invalidnosti, s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe (drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1). To pa ne pomeni, da se s tem dnem tudi prične izplačevanje delne invalidske pokojnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke z dne 4. 4. 2007 in 4. 7. 2007 (prvi odstavek izreka), tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti od 6. 3. 2007 dalje, in sicer zaradi posledic poškodbe pri delu, mu od 1. 4. 2007 dalje priznalo pravico do dela s krajšim delovnim času od polnega, po štiri ure dnevno, na drugem delovnem mestu „prometnik“ in pravico do delne invalidske pokojnine (drugi odstavek izreka). Toženi stranki je naložilo, da o višini in izplačevanju delne invalidske pokojnine odloči v tridesetih dneh po pravnomočnosti te sodbe (tretji odstavek izreka). S posebnim sklepom je ustavilo postopek za priznanje I. kategorije invalidnosti.

2. Odločitev sodišča temelji predvsem na ugotovitvah izvedenca ortopeda, da tožnik ni več zmožen za opravljanje dela na delovnem mestu prometnika v polnem, temveč v štiri urnem delovnem času od 6. 3. 2007 dalje. Sodišče je v skladu z drugim odstavkom 163. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Uradni list RS, št. 106/99 in nadalj.) tožniku priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom in pravico do delne invalidske pokojnine od 1. 4. 2007 dalje, to je od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe invalidnosti. Na podlagi 2. alineje prvega odstavka in drugega odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004) je toženi stranki naložilo, da o višini in izplačevanju delne invalidske pokojnine odloči v roku trideset dni.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu, to je odločitvi o priznanju pravice do delne pokojnine, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Med drugim je obrazložilo, da tožena stranka pravico do delne invalidske pokojnine neutemeljeno izenačuje z izplačevanjem te pokojnine. O višini in izplačevanju delne invalidske pokojnine bo tožena stranka odločila in pri tem upoštevala dejanski pričetek dela tožnika s krajšim delovnim časom.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Uveljavlja nepravilnost odločitve o priznanju pravice do delne pokojnine, saj se ta lahko zavarovancu prizna šele po pričetku dela s krajšim delovnim časom. Tožniku ni mogoče priznati pravice niti odmeriti delne pokojnine dokler ne začne delati s krajšim delovnim časom. V zvezi s tem se sklicuje na enaka stališča pritožbenega sodišča in odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 167/2007. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj. in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija očita sodišču druge stopnje zmotno uporabo materialnega prava v zvezi z odločitvijo o priznanju pravice do delne invalidske pokojnine, vendar neutemeljeno. Vrhovno sodišče je že v številnih podobnih zadevah zavzelo jasno stališče, da iz določb ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumom pridobitve, trajanjem pravic) in izplačevanjem le-teh, to je dejansko realizacijo. Na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti (med katere spada tudi pravica do delne invalidske pokojnine) z dnem nastanka invalidnosti, oziroma v primeru sprememb v stanju invalidnosti, s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe (drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1). To pa ne pomeni, da se s tem dnem tudi prične izplačevanje delne invalidske pokojnine. Pogoj za to je pričetek dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti (prvi odstavek 159. člena ZPIZ-1). To dejstvo bo tožena stranka upoštevala ob odmeri delne invalidske pokojnine tožniku in določitvi pričetka izplačevanja te pokojnine.

8. Neutemeljeno je tudi rezijsko sklicevanje na drugačno prakso pritožbenega ali revizijskega sodišča, saj je prav to sodišče v večjem številu zadev zavzelo enako stališče kot v tej zadevi (npr. v odločbah VIII Ips 356/2008, VIII Ips 523/2008, VIII Ips 56/2009, itd.).

9. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.