Jedro

Vrhovno sodišče je že odločalo o več podobnih sporih in zavrnilo revizije tožene stranke zoper pravnomočne odločitve, s katerimi je bilo enakim zahtevkom tožnikov ugodeno iz enakih razlogov kot v tej zadevi. Pri tem se je opredelilo tudi do pravnih vprašanj, ki jih tožena stranka navaja kot tista pomembna pravna vprašanja, zaradi katerih bi bilo treba revizijo dopustiti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je deloma ugodilo tožbenim zahtevkom tožnikov in jim na podlagi ugotovitve o trajanju delovne dobe pri toženi stranki, priznalo trajanje delovnega razmerja za čas ustrezno daljšega odpovednega roka z vsemi pravicami, vključno s pripadajočo plačo. Ugodilo je tudi zahtevkom za plačilo razlike v odpravnini.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. V predlogu za dopustitev revizije je tožena stranka navajala, da je od rešitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava glede štetja delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, učinkovanja sporazumov, sklenjenih pod odložnim pogojem, na tretje osebe, vprašanja neposredne uporabe 15. člena ZTPDR, pravice do izjave in izvedbe dokazov ter dokaznega bremena. Odločitev sodišča naj bi glede teh vprašanj odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma naj take sodne prakse ne bilo. Pri tem se sklicuje na odločitve Vrhovnega sodišča v zadevah VIII Ips 9/97, VIII Ips 81/2001, II Ips 524/99 in II Ips 317/2001, ter na odločitev VDSS v zadevi Pdp 447/2004. 4. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.

5. Za tako odločitev je zlasti pomembno, da je Vrhovno sodišče že odločalo o več podobnih sporih in zavrnilo revizije tožene stranke zoper pravnomočne odločitve sodišča prve stopnje, s katerimi je bilo enakim zahtevkom tožnikov ugodeno iz enakih razlogov kot v tej zadevi. Pri tem se je Vrhovno sodišče opredelilo tudi do pravnih vprašanj, ki jih tožena stranka navaja kot tista pomembna pravna vprašanja, zaradi katerih bi bilo treba revizijo dopustiti in tudi obrazložilo razloge za drugačno odločitev v zadevi VIII Ips 9/97. 6. Zakaj in v čem je odločitev v obravnavani zadevi v nasprotju z odločitvami v zadevah II Ips 524/99 in II Ips 317/2001 tožena stranka ne obrazloži. Iz zadeve VIII Ips 81/2001 izhaja tudi stališče, da stranka v postopku nima avtomatično pravice do izvedbe vseh prelaganih dokazov, temveč le do tistih, ki so po presoji sodišča pomembni za odločitev. Zavrnitev predloga za zaslišanje prič o odločilnih dejstvih, ki jih je sodišče ugotovilo že na podlagi drugih izvedenih dokazov, ne pomeni odstopa od takega stališča. O odločitvi v zadevi Pdp 447/2004 je Vrhovno sodišče odločilo v zadevi VIII Ips 36/2005 z dne 22. 3. 2005, vendar ni šlo za identičen primer, ker ni bilo stvarne zveze oziroma delovno pravne kontinuitete med delovnima razmerjema. Do bistvenih vprašanj iz predloga za dopustitev revizije se je Vrhovno sodišče opredelilo v sodbah VIII Ips 189/2009 in VIII Ips 194/2009 z dne 5. oktobra 2009.