Jedro

Toženka je takoj po prejemu sklepa opozorila na pomanjkljiv izrek in predlagala izdajo ustreznega sklepa o stroških. Sodišče prve stopnje bi zato navedeni dve napaki lahko odpravilo z dopolnilnim sklepom na podlagi 325. člena v zvezi s 332. členom ZPP, ali tako, da bi izdalo poseben sklep o stroških postopka. Namesto tega je sodišče prve stopnje izdalo popravni sklep. Po 328. členu ZPP je s takšnim sklepom mogoče popraviti le napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe ali sklepa z izvirnikom, ne pa tudi morebitnih vsebinskih napak, do katerih pride pri odločanju ali pisni izdelavi odločbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom popravilo svoj prejšnji sklep z dne 13. 1. 2015, s katerim je ustavilo postopek, vendar je iz izreka sklepa pomotoma izpadla odločitev o stroških postopka. Ta bi se morala glasiti, da je tožnik dolžan toženki povrniti 3.074,25 EUR pravdnih stroškov z obrestmi za primer zamude s plačilom.

2. Tožnik predlaga razveljavitev navedenega sklepa in se pri tem sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Poudarja, da neskladja med izrekom in obrazložitvijo odločbe ni mogoče odpraviti s popravnim sklepom, ampak le z dopolnilnim sklepom ali v pritožbenem postopku. Odločitev o stroških je tudi vsebinsko napačna. V resnici je do povračila stroškov, ki so nastali od vložitve tožbe do njenega pravočasnega umika, upravičen tožnik. Toženka je izpolnila zahtevek šele potem, ko je tožnik vložil revizijo. Dodatni stroški pa naknadno niso nastali. Ker izpodbijani sklep nima obrazložitve, katere stroške je sodišče toženki priznalo in kako jih je izračunalo, sklepa niti ni mogoče preizkusiti.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Sodišče bi namesto izpodbijanega sklepa lahko izdalo tudi poseben sklep o stroških postopka. Toženka je izpolnila zahtevek v izvršilnem postopku po pravnomočni sodbi, ki je bila kasneje razveljavljena, kar izključuje fikcijo pripoznave zahtevka. Tožnika je izplačala že v letu 2010, vendar je tožbo umaknil šele leta 2014. Toženki so tudi po sklepu revizijskega sodišča še nastali stroški, konkretno za odgovor na tožbo. Sicer pa tožnik ni nasprotoval njeni stroškovni zahtevi, ko je bil obveščen o njenem soglasju k umiku tožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišču prve stopnje sta se pri pisni izdelavi sklepa o ustavitvi postopka z dne 13. 1. 2015 primerili dve napaki: Odločitev o stroških postopka je namesto v izreku sklepa navedena v njegovi obrazložitvi, hkrati pa so v obrazložitvi sklepa umanjkali razlogi za stroškovno odločitev. Navedeni sklep je bil zato vsebinsko in ne zgolj oblikovno pomanjkljiv. Ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da se je v obrazložitvi sklepa z dne 13. 1. 2015 izreklo tudi o stroških postopka, je namreč očitno protispisna, saj je v njem navedlo le razloge za ustavitev postopka.

6. Toženka je takoj po prejemu sklepa opozorila na pomanjkljiv izrek in predlagala izdajo ustreznega sklepa o stroških. Sodišče prve stopnje bi zato navedeni dve napaki lahko odpravilo z dopolnilnim sklepom na podlagi 325. člena v zvezi s 332. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ali tako, da bi izdalo poseben sklep o stroških postopka. Namesto tega je sodišče prve stopnje izdalo popravni sklep. Po 328. členu ZPP je s takšnim sklepom mogoče popraviti le napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe ali sklepa z izvirnikom, ne pa tudi morebitnih vsebinskih napak, do katerih pride pri odločanju ali pisni izdelavi odločbe.

7. Sodišče prve stopnje je torej napačno uporabilo določilo 328. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ki je zato obremenjen z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik pa v pritožbi utemeljeno izpostavlja tudi dejstvo, da niti izpodbijani sklep glede njegove stroškovne obveznosti ni obrazložen. Ker sodišče prve stopnje ni navedlo dejanskih in pravnih razlogov za svojo odločitev o stroških postopka, sklepa ni mogoče preizkusiti, zato je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. V pritožbenem postopku navedenih kršitev glede na njihovo naravo ni mogoče odpraviti. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo tožnikovi pritožbi in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo izpodbijani sklep. Zadevo je vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo moralo izdati ustrezen sklep o stroških postopka in ga primerno obrazložiti. Pojasniti bo moralo tako podlago stroškovne obveznosti kot samo odmero stroškov.

9. O stroških pritožbenega postopka bo v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP odločalo sodišče prve stopnje.