Jedro

Ker sta tako akt o sistemizaciji, ki je veljal pri predhodniku tožene stranke, kot tudi sprememba akta o sistemizaciji tožene stranke za zasedbo delovnega mesta vzdrževalec I zahtevala enako, t. j. V. stopnjo izobrazbe, se za opravljanje dela vzdrževalec I pogoj zahtevane izobrazbe s sprejemom sprememb akta o sistemizaciji ni spremenil, zato zgolj iz tega razloga tudi ni moglo priti do nastopa primera iz 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.

Sodišče bi lahko odločilo o utemeljenosti poslovnega razloga šele potem, ko bi glede vseh pogojev za opravljanje dela vzdrževalec I po odpovedani pogodbi, in ne le glede pogoja zahtevane stopnje izobrazbe, ugotovilo, ali so bili ti s sprejemom akta o sistemizaciji spremenjeni in ali ta sprememba ustreza dejanskemu stanu iz 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.

Pri presoji obsega sodnega varstva delavca, ki je sprejel neustrezno zaposlitev, je potrebno izhajati iz tega, da je sklenil z delodajalcem novo pogodbo o zaposlitvi in da ohranja zaposlitev pri delodajalcu. Sodno varstvo, ki ga delavec, ki je sprejel neustrezno zaposlitev, potrebuje za vzpostavitev delovnega razmerja z vsemi pravicami po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, je enako kot v primeru delavca, ki je sklenil pogodbo za ustrezno zaposlitev: izpodbiti mora veljavnost sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi (za neustrezno delo), uveljavljati in dokazati neutemeljenost odpovednega razloga, ter zahtevati vzpostavitev delovnopravnega statusa po odpovedani pogodbi.

Izrek

Revizija tožeče stranke se zavrže v delu, ki se nanaša na odločitev o plačilu odškodnine, v preostalem pa se zavrne.

Reviziji tožene stranke se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita v delu, ki se nanaša na odločitev o neutemeljenosti odpovednega razloga in plačilu odškodnine, vključno z odločitvijo o stroških postopka, ter se odločitev v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 29. 5. 2007 nezakonita in se razveljavi, ter ugotovitev, da zaradi nezakonite odpovedi ne obstaja več pravni temelj za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, zato oživi nezakonito odpovedana pogodba. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek, s katerima je tožnik uveljavljal vzpostavitev takšnega stanja, kot da nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo (1. točka izreka). Ugotovilo je neutemeljenost odpovednega razloga v odpovedi z dne 29. 5. 2007, višji podredni tožbeni zahtevek v tem delu pa zavrnilo (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku mesečno izplačevati odškodnino v višini razlike med plačo, ki bi jo prejemal po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in sklenjeno novo pogodbo o zaposlitvi, in sicer od dneva sklenitve ponujene pogodbe dokler bo tožnik zaposlen pri toženi stranki oziroma bo imel z njo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, po kateri bo prejemal nižjo plačo od tiste, ki bi jo prejemal po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, vse v roku 8 dni od zapadlosti posameznega zneska v plačilo, kar je 10. dne v mesecu (3. točka izreka). Zavrnilo je primarni in podredni tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožnik zahteval plačilo pogodbene kazni v višini petih povprečnih mesečnih neto plač, izplačanih za zadnje tri mesece pred pravnomočnostjo sodbe (4. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna povrniti tožniku in stranskim intervenientom odmerjene stroške postopka (5. in 6. točka izreka).

2. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je bila tožniku iz poslovnega razloga odpovedana pogodba o zaposlitvi z dne 24. 12. 1991, sklenjena za delovno mesto vzdrževalec I. Ker je podpisal ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi (za neustrezno zaposlitev), je presojalo le utemeljenost odpovednega razloga, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi ter reintegracijski in reparacijski zahtevek, ki ju je tožnik vezal na odpovedano pogodbo. S Spremembami in dopolnitvami pravilnika o sistemizaciji delovnih mest z dne 8. 5. 2007 je tožena stranka prvič sistemizirala delovna mesta, za katera je med drugim določila tudi stopnjo zahtevnosti strokovne izobrazbe (od izločitve iz K. C. je tožena stranka namreč uporabljala njegovo sistemizacijo). Za vzdrževalca I je predpisala V. stopnjo strokovne izobrazbe, katere pa tožnik nima (ima IV. stopnjo). Sodišče je presodilo, da neustrezna strokovna izobrazba ni utemeljen razlog za podajo odpovedi iz poslovnega razloga, poleg tega pa tožnik še vedno opravlja ista dela in v istih prostorih kot pred odpovedjo. Zaradi nezakonitega ravnanja tožene stranke v postopku odpovedi je prisodilo tožniku odškodnino. Zahtevek za plačilo pogodbene kazni je zavrnilo, ker tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo v 3. točki izreka spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo plačilo mesečne odškodnine v višini razlike med plačo, ki bi jo tožnik prejemal po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in sklenjeno novo pogodbo o zaposlitvi, od dneva sklenitve ponujene pogodbe dokler bo ta veljala, vse v roku 8 dni. Odločitev v 5. in 6. točki izreka izpodbijane sodbe je spremenilo tako, da je prisojene stroške znižalo. V preostalem je pritožbo tožene stranke in v celoti pritožbi tožnika in stranskih intervenientov zavrnilo in potrdilo izpodbijani del prvostopenjske sodbe (1. in 2. točka izreka).

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje sta vložili revizijo obe stranki. Tožnik izpodbija del sodbe, v katerem je zavrnjen zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi in s tem povezani restitucijski zahtevki, ter odločitev o plačilu odškodnine. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da v primeru sprejema neustrezne zaposlitve ni mogoče omejiti sodnega varstva le na utemeljenost odpovednega razloga. Tudi sicer ugotovitev o neutemeljenosti odpovednega razloga pomeni ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Z ugotovitvijo neutemeljenega odpovednega razloga je odpadel temelj za sklenitev nove pogodbe, zato je ta nična. Drugostopenjsko razumevanje instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe je v nasprotju s 14. členom Ustave Republike Slovenije (URS – Ur. l. RS, št. 33/1991 in nadaljnji). Delavec, ki je sprejel novo pogodbo po 90. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/2002) ima pravico le do odškodnine, medtem ko ima delavec, ki ponujene pogodbe ni sprejel, polno sodno varstvo, vključno s pravico do reintegracije v primeru nezakonite odpovedi. V zvezi z odločitvijo o plačilu odškodnine navaja, da ima tožnik pravico do plačila razlike v plači ves čas, dokler ta razlika obstaja in dokler bo imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo za delovno mesto, za katero se zahteva IV. stopnja izobrazbe. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma podredno, da izpodbijani del sodbe razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

5. Tožena stranka je vložila revizijo zoper ugodilni del sodbe zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče pomanjkljivo uporabilo 88. člen ZDR, saj je ugotavljalo le, ali so prenehale potrebe po opravljanju določenega dela, ne pa tudi, ali so prenehale potrebe po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Sprejem akta o sistemizaciji (in v tem okviru vsi pogoji za zasedbo delovnega mesta, tudi izobrazba) spada med organizacijske razloge in utemeljuje odpoved iz poslovnega razloga. Tudi če bi tožnik izpolnjeval pogoje za zaposlitev za delovno mesto vzdrževalec I po aktu o sistemizaciji, bi mu bila pogodba o zaposlitvi iz leta 1991 odpovedana, saj pod pogoji iz te pogodbe tožena stranka tega dela ne potrebuje. Tožniku bi bila v skladu z novo sistemizacijo ponujena nova pogodba za delovno mesto vzdrževalec I, ki je po pogojih in vsebini drugo delovno mesto. Sodišče ni primerjalo delovnih mest vzdrževalec I, kot obstaja po aktu o sistemizaciji, in vzdrževalec I iz leta 1991. Tožnik je po četrtem odstavku 90. člena ZDR prejel sorazmerni del odpravnine kot odmeno za ponujeno neustrezno delovno mesto, zato mu iz tega naslova ne pripada še dodatna odškodnina. Izrek o plačilu odškodnine je nekonkretiziran, pavšalen in neizvršljiv (ni jasno, od česa se računa razlika med plačama, kaj je z bruto in neto zneski, prispevki, itd.). Tožnik ni dokazal višine nastale škode. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijani del sodbe razveljavi (pravilno: spremeni) in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma podredno, da izpodbijani del sodbe razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

6. Reviziji sta bili v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) vročeni nasprotnima strankama. Tožena stranka je odgovorila na revizijo tožnika in predlagala, da naj jo Vrhovno sodišče kot neutemeljeno zavrne.

7. K delnemu zavrženju revizije tožnika: Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je prvostopenjsko odločitev o plačilu odškodnine spremenilo tako, da je tožniku prisodilo mesečno plačilo odškodnine za čas od dneva sklenitve ponujene pogodbe o zaposlitvi vse dokler bo ta veljala. S tem mu je dejansko prisodilo manj kot sodišče prve stopnje, ki je tožniku priznalo odškodnino za čas od dneva sklenitve ponujene pogodbe o zaposlitvi dokler bo zaposlen pri toženi stranki oziroma bo imel z njo sklenjenopogodbo o zaposlitvi, po kateri bo prejemal nižjo plačo od plače, kot bi jo prejemal po odpovedani pogodbi o zaposlitvi. Kljub takšni drugostopenjski odločitvi, ki je z vidika trajanja izplačevanja odškodnine za tožnika manj ugodna od prvostopenjske odločitve, pritožbeno sodišče tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine v presežku (kolikor je prisodilo tožniku manj kot sodišče prve stopnje) ni zavrnilo. Ker v zvezi s tem tožnik v reviziji ne uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, Vrhovno sodišče samo ni moglo in ni smelo poseči v sodbo sodišča druge stopnje. Tožnik je formalnopravno vložil revizijo zoper odločitev o plačilu odškodnine, torej zoper drugostopenjsko odločitev v delu, v katerem je s tožbenim zahtevkom uspel. Ker zoper ugodilni del izpodbijane sodbe tožnik nima pravnega interesa za vložitev revizije, je v tem delu Vrhovno sodišče njegovo revizijo kot nedovoljeno zavrglo (drugi odstavek 374. člena v zvezi s 377. členom ZPP).

8. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

9. Obe reviziji uveljavljata bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar le pavšalno, saj stranki nista navedli, katere kršitve iz prvega ali iz drugega odstavka 339. člena ZPP uveljavljata, niti nista obrazložili vsebine kršitev, ki naj bi bile po njuni oceni podane. V tem obsegu Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe zato ni moglo in ni smelo preizkusiti.

10. K reviziji tožene stranke: V skladu z določilom 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR lahko delodajalec odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, če prenehajo potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Tožena stranka je v odpovedi, ki jo je podala tožniku, med drugim navedla, da „je sprememba akta o sistemizaciji delovnih mest poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj zaradi organizacijskih razlogov, t. j. poslovnih razlogov, ni več potrebe po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi“.

11. Sodišče druge stopnje je presojo obstoja poslovnega razloga za opravljanje dela vzdrževalec I omejilo le na ugotavljanje spremembe pogojev glede zahtevane stopnje izobrazbe. Revizijsko sodišče v tem delu sicer soglaša z drugostopenjskimi ugotovitvami: ker sta tako akt o sistemizaciji, ki je veljal pri predhodniku tožene stranke, kot tudi sprememba akta o sistemizaciji tožene stranke za zasedbo delovnega mesta vzdrževalec I zahtevala enako, t. j. V. stopnjo izobrazbe, se za opravljanje dela vzdrževalec I pogoj zahtevane izobrazbe s sprejemom sprememb akta o sistemizaciji ni spremenil, zato zgolj iz tega razloga tudi ni moglo priti do nastopa primera iz 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.

12. Revizija utemeljeno očita, da je bilo v izpodbijani sodbi materialno pravo zmotno uporabljeno. Iz obravnavane odpovedi izhaja, da razlog za njeno podajo temelji na sprejemu sprememb akta o sistemizaciji delovnih mest - torej ni omejen le na neustreznost izobrazbe tožnika za delo vzdrževalca I. Sodišče bi zato lahko odločilo o utemeljenosti poslovnega razloga šele potem, ko bi glede vseh pogojev za opravljanje dela vzdrževalec I po odpovedani pogodbi, in ne le glede pogoja zahtevane stopnje izobrazbe, ugotovilo, ali so bili ti s sprejemom akta o sistemizaciji spremenjeni in ali ta sprememba ustreza dejanskemu stanu iz 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR. Revizija na primer izrecno izpostavlja, da je bilo delovno mesto vzdrževalec I po sprejemu akta o sistemizaciji drugačno tudi po vsebini. Vendar niti sodišče druge niti prve stopnje ni ugotavljalo vsebine delovnega mesta vzdrževalec I po odpovedani pogodbi o zaposlitvi in vsebine delovnega mesta vzdrževalec I po spremembi akta o sistemizaciji, čeprav bi bilo to glede na trditveno in dokazno podlago dolžno in bi bile te dejanske ugotovitve tudi lahko ključnega pomena za odločitev. Opis (vsebina) delovnega mesta je namreč bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 29. člena ZDR) in če se ta sestavina spremeni, se glede na določilo 47. člena ZDR sklene nova pogodba o zaposlitvi. Sprememba opisa delovnega mesta obenem lahko predstavlja poslovni razlog iz 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR, saj gre za prenehanje potreb po opravljanju dela v skladu z opisom delovnega mesta, ki velja za sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za vnaprejšnjo potrebo po opravljanju dela v skladu s spremenjenim opisom delovnega mesta. To pa delodajalca upravičuje do uporabe instituta odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (tretji odstavek 88. člena in 90. člen ZDR).

13. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče reviziji tožene stranke ugodilo in izpodbijani del odločitve v delu, ki se nanaša na odločitev o neutemeljenosti odpovednega razloga, vključno z odločitvijo o stroških postopka, na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Le-to bo moralo ob upoštevanju predloženih listinskih dokazov, izjav strank in izpovedb prič dokazni postopek dopolniti z ugotovitvami o tem, ali je tožena stranka s sprejemom sprememb akta o sistemizaciji spremenila vsebino delovnega mesta vzdrževalec I. Da bo lahko presodilo, ali je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, bo moralo izvesti tudi dokaz z vpogledom v odpovedano pogodbo o zaposlitvi. Ker je od odločitve o utemeljenosti odpovednega razloga vsebinsko odvisna odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine, je Vrhovno sodišče tudi v tem delu izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje.

14. Do revizijskih navedb tožene stranke, ki se nanašajo na plačilo odškodnine, se Vrhovno sodišče podrobneje ni opredelilo (prvi odstavek 360. člena v zvezi z 383. členom ZPP), ker razveljavitev tega dela odločitve in vrnitev zadeve v novo sojenje zahtevajo že razlogi, navedeni v predhodni točki te odločbe.

15. K reviziji tožnika: Dejstvo, da je Vrhovno sodišče odločitev o ugotovitvi neutemeljenosti odpovednega razloga in plačilu odškodnine razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje, v ničemer ne vpliva na odločitev o utemeljenosti revizije tožnika. Kot bo namreč obrazloženo v nadaljevanju, je za odločitev o njegovem izrednem pravnem sredstvu bistvenega pomena to, da je sprejel ponudbo pogodbe za neustrezno zaposlitev. Obširne revizijske navedbe tožnika je mogoče strniti v zatrjevanje, da ima delavec tudi v primeru, če v postopku odpovedi podpiše ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, še vedno pravico izpodbijati nezakonitost odpovedi v celoti in ne le uveljavljati ugotovitev o neutemeljenosti odpovednega razloga, ter da v primeru, če delavec nezakonitost odpovedi dokaže, odpovedana pogodba znova oživi (s pravico do reintegracije in reparacije po odpovedani pogodbi o zaposlitvi). Institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe je Vrhovno sodišče presojalo že v večjem številu judikatov (1), iz katerih izhaja enotno stališče, da razlaga tega instituta, kot jo ponuja revizija, ni pravilna.

16. Na podlagi tretjega odstavka 90. člena ZDR delavec, ki v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti sprejme ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev, obdrži pravico izpodbijati pred sodiščem utemeljenost odpovednega razloga. Navedena določba sicer ne pomeni, da zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni predmet sodnega varstva v smislu določb tretjega odstavka 204. člena ZDR, je pa to sodno varstvo bistveno zoženo zgolj na presojo obstoja utemeljenega odpovednega razloga. Glede na takšno zakonsko omejitev delavec drugih razlogov, zaradi katerih naj bi bila odpoved nezakonita, v sporu ne more uveljavljati. Takšno oženje sodnega varstva glede zakonitosti odpovedi je razumljivo glede na to, da delavec kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko ohranja zaposlitev pri delodajalcu.

17. Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi po 90. členu ZDR pomeni prenehanje prejšnje pogodbe, saj dve pogodbi o zaposlitvi med istima strankama ne moreta veljati. To pomeni, da prejšnja pogodba o zaposlitvi ne „oživi“ že zgolj na podlagi ugotovitve sodišča, da utemeljenega razloga za njeno odpoved ni bilo. Delavec mora izpodbijati tudi veljavnost nove pogodbe o zaposlitvi (2). Samo če bi sodišče (na podlagi ustreznega tožbenega zahtevka) ugotovilo, da nova pogodba ni bila veljavno sklenjena, bi bil lahko utemeljen zahtevek za ugotovitev, da prejšnja pogodba, odpovedana brez utemeljenega razloga, ni prenehala.

18. Revizija zmotno navaja, da je tožnik podpisal ponujeno pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delo in mu je zato potrebno priznati pravico do izpodbijanja odpovedi v celoti, ne pa le do uveljavljanja neutemeljenosti odpovednega razloga. Določilo 90. člena ZDR resda izrecno določa le obseg sodnega varstva delavca, ki je sprejel ponujeno pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo, medtem ko sodnega varstva v primeru sprejema ponujene zaposlitve za neustrezno delo ne ureja. Iz obrazložitve v 17. točki te odločbe izhaja, da delavec, ki v sodnem sporu izpodbije veljavnost sprejete pogodbe za ustrezno zaposlitev in dokaže neutemeljenost odpovednega razloga, lahko uveljavlja (z ustreznimi tožbenimi zahtevki), da odpovedana pogodba ni prenehala veljati in iz tega izvirajoče pravice (restitucijski zahtevki). Tudi pri presoji obsega sodnega varstva delavca, ki je sprejel neustrezno zaposlitev, je potrebno izhajati iz tega, da je sklenil z delodajalcem novo pogodbo o zaposlitvi in da ohranja zaposlitev pri delodajalcu. Sodno varstvo, ki ga delavec, ki je sprejel neustrezno zaposlitev, potrebuje za vzpostavitev delovnega razmerja z vsemi pravicami po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, pa je enako kot v primeru delavca, ki je sklenil pogodbo za ustrezno zaposlitev: izpodbiti mora veljavnost sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi (za neustrezno delo), uveljavljati in dokazati neutemeljenost odpovednega razloga, ter zahtevati vzpostavitev delovnopravnega statusa po odpovedani pogodbi.

19. Revizija zmotno očita, da je drugostopenjsko razumevanje instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe v nasprotju s 14. členom URS. O neenakopravnem obravnavanju delavcev bi bilo mogoče govoriti le v primeru, če bi delodajalec (oziroma sodišče pri sprejemu odločitve, kot to očita revizija) neenako obravnaval delavce, katerim bi bile s predpisi sicer zagotovljene enake pravice. V primeru uporabe instituta odpovedi s ponudbo nove pogodbe že ZDR sam v tretjem odstavku 90. člena omejuje obseg sodnega varstva, če delavec sprejme ponujeno pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo (kot je bilo obrazloženo v 18. točki te odločbe tako omejeno sodno varstvo velja tudi v primeru sprejema neustrezne zaposlitve). Za različno obravnavanje delavcev, katerim je bila pogodba odpovedana in niso sprejeli ponujene nove zaposlitve in delavcev, ki so takšno ponudbo sprejeli in s tem ohranili svoj delovnopravni status pri delodajalcu, obstaja tako neposredna podlaga že v samem zakonu, zato o kršitvi 14. člena URS ni mogoče govoriti.

20. Ker v tožnikovi reviziji uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

21. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče o revizijah strank odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. sodba VIII Ips 316/2005 z dne 31. 1. 2006, odločba VIII Ips 194/2006 z dne 30. 1. 2007, sodba VIII Ips 422/2006 z dne 13. 3. 2007, idr.

Op. št. (2): Po določbi 94. člena Obligacijskega zakonika (OZ – Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadaljnji) je pogodba izpodbojna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank in če bi bilo v zakonu tako določeno. Po določbah 45. do 50. člena OZ so napake volje grožnja, bistvena zmota ali prevara.