Jedro

Po določbi četrtega odstavka 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

Tem strogim formalnim zahtevam predlagateljica ni zadostila s splošnim vprašanjem, navedenim v tretjem odstavku na tretji strani predloga, saj z njim ni izluščila pravnega problema, relevantnega v konkretni zadevi, poleg tega ni navedla okoliščin, ki bi kazale na njegovo občo pomembnost. Tudi morebitnega odstopa od sodne prakse predlagateljica ni zatrjevala (v predlogu ni sklicevanja na konkretne judikate Vrhovnega sodišča niti na judikate višjih sodišč, ki bi kazali na neenotnost sodne prakse). Predlog po vsebini dejansko predstavlja slabo (nedovoljeno) revizijo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici plačati znesek 6.250,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 6. 2017 dalje do plačila, vendar največ do višine prisojene glavnice, na način, razviden iz izreka (II. točka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka). Odločilo je še o stroških postopka (IV. točka).

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo, toženkini pritožbi pa delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da je znesek 6.250,00 EUR nadomestilo s pravilnim zneskom 3.400,00 EUR. (Posledično je spremenilo tudi način plačila). V preostalem delu je toženkino pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni popoln.

5. Po določbi četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Tem strogim formalnim zahtevam predlagateljica ni zadostila s splošnim vprašanjem, navedenim v tretjem odstavku na tretji strani predloga, saj z njim ni izluščila pravnega problema, relevantnega v konkretni zadevi, poleg tega ni navedla okoliščin, ki bi kazale na njegovo občo pomembnost. Tudi morebitnega odstopa od sodne prakse predlagateljica ni zatrjevala (v predlogu ni sklicevanja na konkretne judikate Vrhovnega sodišča niti na judikate višjih sodišč, ki bi kazali na neenotnost sodne prakse). Predlog po vsebini dejansko predstavlja slabo (nedovoljeno) revizijo.

7. Ker predlog torej ne vsebuje sestavin, zahtevanih z že navedeno določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je treba na podlagi določbe šestega odstavka 367.b člena istega zakona zavreči. 8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).