Jedro

V 118. členu ZUTD je sicer določen postopek uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, vendar kot specialni predpis ZUTD vsebuje le nekatere postopkovne določbe, zato je potrebno na podlagi 1. odstavka 1. člena ZUP subsidiarno uporabiti določbe ZUP. Že ZUTD v 7. odstavku 118. člena eksplicitno določa, da organ odpravi odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila v primeru, ko gre za odločanje po uradni dolžnosti. ZUP pa v zvezi s pravnomočnimi odločbami predvideva izredna pravna sredstva, na podlagi katerih je dopustno poseči v tako odločbo. Seveda le pod pogoji in na način, ki ga določa zakon. Zaradi pravne varnosti je že v izreku potrebno odločiti o prejšnji odločbi, torej ali se le-ta odpravi, spremeni ali razveljavi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi št. ... z dne 23. 1. 2017 in št. ... z dne 7. 3. 2016. 2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Podlaga za izdajo izpodbijanih odločb je podana v 7. alineji 1. odstavka 65. člena ZUTD, zato ne gre za nedovoljen poseg v pravnomočnost, niti ni bilo potrebe po izrednih pravnih sredstvih po ZUP. Odločba toženca št. ... z dne 7. 3. 2016 sploh ne obstaja, zato je izrek nerazumljiv. Podana je kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče prve stopnje ni presojalo okoliščin v zvezi s podajanjem neresničnih in nepopolnih podatkov. Čeprav se je odpovedal glavni obravnavi, se ni odpovedal tudi razjasnitvi dejanskih okoliščin. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do tega, da je imel tožnik kot brezposelna oseba odprto popoldansko obrt, niti ni tega odločilnega dejstva ugotavljalo. Tožnik je 17. 2. 2014 podal vlogo za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ker mu je 31. 1. 2014 prenehalo delovno razmerje, na kateri je označil, da ne pridobiva nobenih dohodkov iz dela. Tudi v prijavi v evidenco brezposelnih oseb je označil, da ni samozaposlen, čeprav je imel od 13. 5. 2009 do 28. 2. 2014 registrirano opravljanje samostojne dejavnosti. Na tej podlagi je bil od 1. 2. do 28. 2. 2014 tudi vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje. Dopolnilno dejavnost je opravljal le do 31. 1. 2014, ko mu je prenehalo delovno razmerje. Po ZPIZ-2 zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga zavarovanja. Tudi do tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zato je podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba dopušča, da je tožnik od 1. 2. do 28. 2. 2014 zdravstveno zavarovan na dveh podlagah, kot brezposelna oseba in kot samostojni podjetnik. V predsodnem upravnem postopku je bil spoštovan tudi 7. člen ZUP, saj je bil tožnik pozvan k dodatni pojasnitvi okoliščin, na kar se ni odzval. Opozarja na 1. točko 5. člena in 1. odstavek 8. člena ZUTD. Tožnik ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb sploh ni bil brezposelna oseba, temveč samozaposlen. Stališče sodišča prve stopnje, da za izdajo izpodbijanih odločb ni bilo pravnega temelja, je zmotno. Kot izhaja iz Predloga ZUTD, 65. člen tega zakona daje pooblastilo za odpravo pravnomočne odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, če je bila pravica pridobljena na podlagi nepopolnih ali neresničnih podatkov o dejstvih, od katerih so odvisni pridobitev, odmera in izplačevanje denarnega nadomestila. Razlogi za predčasno prenehanje so izrecno določeni. Postopek, v katerem se ugotavlja obstoj teh razlogov, uvede pristojni organ po uradni dolžnosti. Izpodbijani upravni odločbi sta bili izdani v okviru pooblastil in namena izrecne zakonske določbe, ki je bila sprejeta z namenom odprave pravnomočne odločbe o priznanju pravice do nadomestila v primeru določenih zakonskih pogojev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijana posamična upravna akta utemeljeno odpravilo kot nepravilna in nezakonita. Na podlagi podanega dejanskega stanja je pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do kršitev določb ZPP, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih.

5. Smiselno zatrjevana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tega, da je imel tožnik kot brezposelna oseba odprto popoldansko obrt in je dopolnilno dejavnost opravljal le do 31. 1. 2014, ni podana. Sodišče se v obrazložitvi sodbe namreč ni dolžno opredeliti do vseh navedb strank, temveč le do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh toženčevih navedb, relevantnih za odločitev v tem sporu. V zvezi s tem je pojasnilo, kaj šteje kot bistvenega pomena za odločitev v zadevi.2

6. Podana ni niti večkrat zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom ali če sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti ne vsebuje in jo je mogoče preizkusiti.

Izpodbijana sodba je razumljiva, čeprav je sodišče prve stopnje v izreku sodbe ob odpravi izpodbijanih posamičnih upravnih aktov obe odločbi označilo kot odločbi toženca. V socialnih sporih je pasivno legitimiran tisti organ oziroma nosilec javnih pooblastil, ki je izdal akt, s katerim se je upravni postopek končal, oziroma ki je izdal dokončno odločbo. Ob ugotovitvi nepravilnosti in nezakonitosti prvostopenjskega akta, ki ga dokončna odločba potrjuje, pa je potrebno odpraviti oba izpodbijana posamična upravna akta. V konkretnem primeru torej odločbo toženca z dne 23. 1. 2017 in odločbo zavoda za zaposlovanje kot prvostopenjskega organa z dne 7. 3. 2016. S pritožbenimi navedbami v smeri neugotavljanja okoliščin glede tožnikovega podajanja neresničnih in nepopolnih podatkov toženec izpodbija dejansko stanje. Sodišče prve stopnje na toženčev predlog in ob tožnikovem soglasju ter pogojih iz 24. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)3 glavne obravnave v obravnavani zadevi ni opravilo. Torej je ugotovilo, da dejansko stanje med strankama sploh ni sporno.

7. V tej zadevi gre za spor o predčasnem prenehanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. V obravnavanem predsodnem upravnem postopku je bilo po tem, ko je bilo tožniku dokončno in pravnomočno priznano denarno nadomestilo med brezposelnostjo za obdobje od 1. 2. 2014 do 31. 7. 2014 zaradi prenehanja delovnega razmerja,4 po uradni dolžnosti odločeno, da tožniku že z 31. 1. 2014 ta pravica preneha. Tožnik je v postopku priznanja pravice podal neresnične in nepopolne podatke, da ni samozaposlena oseba in ne prejema prihodkov od dela, naknadno pa je bilo ugotovljeno, da je bil od 1. 2. 2014 do 28. 2. 2014 prijavljen v obvezno zavarovanje kot samostojni podjetnik posameznik.

8. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD)5, ki prenehanje pravice do denarnega nadomestila ureja v 65. členu ZUTD. Po 7. alineji 1. odstavka tega člena pravica preneha, ko je zavarovanec posredoval nepopolne ali neresnične podatke o dejstvih, od katerih so odvisni pridobitev, odmera ali izplačevanje denarnega nadomestila. O predčasnem prenehanju pravice do denarnega nadomestila zavod odloči po uradni dolžnosti (2. odstavek 65. člena ZUTD). Po 7. odstavku 118. člena ZUTD določbe 2., 6. in 7. odstavka tega člena smiselno veljajo tudi za odločbe o predčasnem prenehanju denarnega nadomestila oziroma odločbe, s katerimi se po določbah tega zakona odpravi odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila in ki se izdajajo po uradni dolžnosti. V zvezi z razlago in uporabo 65. člena ZUTD je pritožbeno sodišče6 že zavzelo stališče, da je potrebno v primeru, ko se za nazaj posega v pravnomočne odločbe, odločiti tudi o pravnomočni odločbi. Poleg določb ZUTD, ki med drugim vsebuje tudi postopkovne določbe, je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)7. 9. V 118. členu ZUTD je sicer določen postopek uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, vendar kot specialni predpis ZUTD vsebuje le nekatere postopkovne določbe, zato je potrebno na podlagi 1. odstavka 1. člena ZUP subsidiarno uporabiti določbe ZUP. Že ZUTD v 7. odstavku 118. člena eksplicitno določa, da organ odpravi odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila v primeru, ko gre za odločanje po uradni dolžnosti. ZUP pa v zvezi s pravnomočnimi odločbami predvideva izredna pravna sredstva, na podlagi katerih je dopustno poseči v tako odločbo. Seveda le pod pogoji in na način, ki ga določa zakon. Zaradi pravne varnosti je že v izreku potrebno odločiti o prejšnji odločbi, torej ali se le-ta odpravi, spremeni ali razveljavi.

10. V obravnavanem primeru z izpodbijanima odločbama, torej odločbama o prenehanju pravice do denarnega nadomestila, ki ni prenehala le predčasno, temveč tudi za nazaj, o predhodno izdani in pravnomočni odločbi o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo sploh ni bilo odločeno. Ta odločba torej ni bila odpravljena (niti razveljavljena ali spremenjena). To pa je za pritožbeno rešitev zadeve edino odločilno. Kot pravilno razloguje že sodišče prve stopnje, to pomeni, da pravnomočna odločba, s katero je bila tožniku priznana pravica do denarnega nadomestila še vedno velja in tudi učinkuje. Pojasniti je potrebno še, da drugačno pritožnikovo stališče lahko pomeni celo poseg v pravnomočno urejena pravna razmerja in torej kršitev 158. člena Ustave RS8, ki izrecno določa, da je v pravnomočno urejeno pravno razmerje mogoče poseči zgolj v primerih in po postopku, določenim z zakonom. Po ustaljeni sodni praksi9 na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na katerem se pravice tako kot pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti priznavajo s posamičnimi upravnimi akti, prav zaradi spoštovanja pravnomočnosti kot ustavne kategorije in zagotavljanja nespremenljivosti pravnomočno urejenih pravnih razmerij, v takšna pravnomočna pravna razmerja ni mogoče posegati za nazaj. Že po načelu enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS je potrebno bistveno enake primere obravnavati enako.

11. Ker ima torej tožnik pravnomočno priznano pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo od 1. 2. 2014 do 31. 7. 2014, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo kot nezakoniti in nepravilni.

12. Zaradi vsega predhodno obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Vse ostale pritožbene navedbe, od namena 65. člena ZUTD do dajanja napačnih podatkov in dvojnega zdravstvenega zavarovanja ter nekatere druge, glede na obrazloženo za odločitev v tej zadevi niso pravno relevantne.10 1 Ur. l. RS, št. 73/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 6. točka obrazložitve izpodbijane sodbe. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 4 Odločba z dne 11. 3. 2014. 5 Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami. 6 Na primer Psp 246/2016. 7 Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 8 Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami. 9 Na primer VIII Ips 4/2014. 10 1. odstavek 360. člena ZPP.