Jedro

Na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR je obveznost delodajalca le ponudba ustrezne zaposlitve za nedoločen čas. Če delodajalec takšnega dela nima, delavcu ni dolžan zagotavljati drugega dela.

Tudi v primerih iz 102., 104., in 105. člena ZDR gre le za prednostno pravico do nove zaposlitve, kar ne vpliva za nazaj na obstoj (poslovnega) razloga za odpoved in ne povzroči naknadne nezakonitosti takšne odpovedi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 8. 2006, poziv na delo in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja. Ugotovilo je obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ki ga je tožena stranka po pravnomočni sodbi sodišča pozvala na delo, vendar takrat njegovo prejšnje delovno mesto „vodja oddelka igralnih miz“ ni več obstajalo. Nadalje je ugotovilo, da je tožena stranka pred odpovedjo tožniku poslala tudi obvestilo o nameravani odpovedi po tretjem odstavku 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 42/2002) in preverila, ali je mogoče tožnika zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, itd. v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR, vendar je ugotovilo, da za tožnika ni imela drugega ustreznega dela.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dokazno presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka za tožnika ob odpovedi ni imela ustreznega dela. Pri opredelitvi ustrezne zaposlitve je izhajalo iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Zavrnilo je pritožbeni ugovor tožnika, da bi mu morala tožena stranka najprej ponuditi zaposlitev za nedoločen čas in mu po obdobju nadomeščanja drugega delavca morebiti odpovedati pogodbo o zaposlitvi, če bi bilo njegovo delo tudi takrat nepotrebno. Obrazložilo je, da če delodajalec delavcu, ki je pri njem zaposlen za nedoločen čas, ne ponudi sklenitve nove pogodbe na drugem delovnem mestu za določen čas, to ne pomeni kršitve tretjega odstavka 88. člena ZDR.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da izpodbijana sodba ne upošteva zakonske določbe, da imajo delavci, ki jim kot preseženim preneha delovno razmerje, prednost pri zaposlitvi. Napačno je stališče sodišča, da družba lahko zaposluje nove delavce za določen čas, tožniku pa odpove pogodbo za nedoločen čas. Praksa delodajalcev je zaposlovanje za določen čas in naknadno za nedoločen čas. Tako je tudi prišlo do tega, da je tožnik presežni delavec, velika večina v vmesnem času zaposlenih delavcev pa so sedaj potrebni. Nasprotuje zaključkom sodišča druge stopnje glede možnosti sklenitve delovnega razmerja za določen čas oziroma nedoločen čas po 52. členu ZDR. Navaja, da zakon od delodajalca ne zahteva, da delavcu pošlje le obvestilo o nameravani odpovedi, temveč je odločilen rezultat tega obveščanja. Sodbi pritožbenega sodišča očita tudi pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih in s tem kršitev Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.), saj sodišče „ne vidi“ ničesar nezakonitega, če se delavcu ustno zagotovi delovno mesto šefa mize, naknadno pa se ugotovi, da je presežni delavec, ker sodba nima razlogov o konkretnih pomislekih glede poizvednice, ker nima razlogov o vprašanju prekludiranih trditev in dokazov, ki jih je sodišče v nasprotju ZPP vzelo za podlago svoje odločitve, in ker nima razlogov o obsegu možnosti zaposlitve oziroma neizčrpanih dokaznih predlogih. Tožena stranka je izrabila razloge za odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi, čeprav je iz spisa razvidno, da živahno zaposluje nove delavce.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Revident se v uvodu sklicuje le na revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, v nadaljevanju revizije pa očita sodišču druge stopnje tudi kršitev določb ZPP. Prva od očitanih kršitev ne predstavlja bistvene kršitve, temveč zmotno uporabo materialnega prava. Očitka pomanjkljive sodbe zaradi prekludiranih trditev in neizčrpanih dokaznih predlogov nista zadosti konkretizirana - pravno in po vsebini, saj bi moral tožnik v reviziji kot izrednem pravnem sredstvu natančno navesti, na katere trditve in dokaze se navedena očitka nanašata in kakšno kršitev predstavljata. Iz prvega odstavka 360. člena ZPP izhaja, da mora v obrazložitvi sodbe oziroma sklepa sodišče druge stopnje presoditi samo tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih bo upoštevalo po uradni dolžnosti. Kršitev te določbe, tudi če bi bila podana, ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka, zaradi česar njeno uveljavljanje zahteva tudi dodatne navedbe, v čem naj bi takšna pomanjkljivost lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Očitek neobrazložene sodbe v zvezi z možnostjo zaposlitve tožnika v Žusterni in Čatežu je protispisen, saj iz dejanskih zaključkov sodbe sodišča prve stopnje, s katerimi se je strinjalo tudi pritožbeno sodišče, jasno izhaja, da (ustreznih) delovnih mest na teh lokacijah ni bilo.

7. Revizijski očitek v zvezi z obvestilom o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (tretji odstavek 83. člena ZDR) in vročanjem tega obvestila ni utemeljen. Tudi morebitne napake pri vročanju obvestila same po sebi še ne pomenijo nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da mora delavec dokazati, da so zaradi zakasnele vročitve obvestila zanj nastale tudi škodljive posledice (sodba VIII Ips 253/2007 z dne 17. 6. 2008).

8. V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 88. člena ZDR delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru mora preveriti, ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji, ali na drugih delih oziroma, ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če taka možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine (tretji odstavek 88. člena ZDR). Določbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ponudbi nove pogodbe ter opredelitev ustrezne zaposlitve vsebujeta prvi in drugi odstavek 90. člena ZDR. V primeru ponudbe druge zaposlitve je delodajalec torej svoje obveznosti v celoti prost, če z delavcem sklene novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas. V primeru ponudbe in sprejema nove neustrezne zaposlitve pa ima delavec pravico do sorazmernega dela odpravnine (četrti odstavek 90. člena ZDR).

9. Glede na gornjo ureditev je na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR obveznost delodajalca le ponudba ustrezne zaposlitve za nedoločen čas. Če delodajalec takšnega dela nima, delavcu ni dolžan zagotavljati drugega dela. Lahko mu sicer ponudi tudi neustrezno zaposlitev, vendar ne kot obveznost, temveč kot možnost, ki jo delavec lahko sprejme ali ne. Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v večjem številu sodb (npr. VIII Ips 69/2006, VIII Ips 483/2006 in VIII Ips 89/2009). Dejstvo, da delodajalec delavcu, ki je bil pri njem zaposlen za nedoločen čas, ne ponudi nove pogodbe za drugo delo za določen čas, torej tudi nove pogodbe za čas nadomeščanja drugega delavca, ne pomeni kršitve tretjega odstavka 88. člena ZDR, zaradi katere bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Takšna zaposlitev namreč ni ustrezna zaposlitev po tretjem odstavku 90. člena ZDR.

10. Neutemeljene so revizijske navedbe v zvezi z razlago 52. člena ZDR. Iz razlogov po tej zakonski določbi delodajalec lahko sklene pogodbo za določen čas. Obstoj teh razlogov ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne pomeni, da je delodajalec dolžan delavcu, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi, ponuditi drugo delo oziroma zaposlitev za določen ali celo nedoločen čas (kot meni tožnik).

11. Tožnik se neutemeljeno sklicuje tudi na prednostno pravico do zaposlitve. ZDR prednostno pravico do zaposlitve določa le v primerih odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov (102. člen ZDR), odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja in kasnejše prodaje dolžnika kot pravne osebe v stečajnem postopku in odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja ter nato ustavitve stečajnega postopka zaradi prisilne poravnave (104. in 105. člen ZDR). Tožniku pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana na teh podlagah. Tudi v teh primerih pa gre le za prednostno pravico do nove (!) zaposlitve, kar ne vpliva za nazaj na obstoj (poslovnega) razloga za odpoved in ne povzroči naknadne nezakonitosti takšne odpovedi.

12. Tožnik navaja tudi, da delodajalci oziroma tudi tožena stranka zaposlujejo nove delavce, vendar takšna splošna trditev ne zadošča. Tožnik je že v postopku pred sodiščem prve stopnje nasprotoval zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi prav iz razloga, ker mu tožena stranka ni zagotovila druge (ustrezne) zaposlitve, vendar v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi tožena stranka v času odpovedi razpolagala s takšno zaposlitvijo. Nestrinjanje s temi dokaznimi zaključki ne predstavlja dovoljenega revizijskega razloga (tretji odstavek 370. člena ZPP).

13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.