Jedro

S citiranjem sodne prakse je tožnica izkazala, da obstaja možnost, da izpodbijana odločitev glede vprašanja višine odškodnine odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja višine odškodnine za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Obrazložitev

1. Tožnica je 8. 3. 2006 padla med delom pri svojem delodajalcu. Na poledenelem parkirišču med pisarno in skladiščem je, ko je v rokah nosila blago v kartonski škatli, zaradi zdrsa padla in pri padcu dobila zlom vratu desne stegnenice. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je pravična denarna odškodnina za telesne bolečine, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za duševne bolečine zaradi skaženosti 35.400 EUR, od česar je odštelo dve plačani akontaciji v valoriziranem znesku 12.161 EUR. Tako je tožbenemu zahtevku ugodilo v znesku 23.239 EUR z obrestmi, zahtevek na plačilo 1.028 EUR z obrestmi pa je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožnici 539 EUR z obrestmi, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Presodilo je, da gre za deljeno odgovornost in da tožničin soprispevek znaša 50 odstotkov, ker je vedela, da je parkirišče poledenelo in neočiščeno, pa je kljub temu izbrala tako pot, čeprav ji je bila znana tudi druga možnost. Pritožbeno sodišče je tudi za 6.000 EUR znižalo višino odškodnine.

3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije (in dopolnitev revizije, ki je zaradi prekoračitve roka ni bilo mogoče upoštevati). V predlogu uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Zatrjuje, da odločitev pritožbenega sodišča odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in navaja štiri sporna pravna vprašanja:

(1) vprašanje utemeljenosti in višine soprispevka tožnice k nastanku škode;

(2) vprašanje bistvenih kršitev 5. člena, 8. člena, 8. točke prvega odstavka 339. člena in 355. člena ZPP ter 2. in 25. člena Ustave v sodbi sodišča druge stopnje, ki s spremenjeno odločitvijo in v škodo tožnice s spremenjeno sodbo ni odgovorilo na pravno relevantna vprašanja, na katera je v prid tožnici že odgovorilo sodišče prve stopnje;

(3) vprašanje višine odškodnine;

(4) vprašanje stroškov postopka.

4. Tožnica v predlogu trdi, da ni njene soodgovornosti. Ugotovitev, da je tožnica vedela za poledenelost parkirišča, je iztrgana iz konteksta njene izpovedi, sodišče pa ni ocenilo več ključnih dokazov, ugotovljenih v prvostopenjskem postopku. Nerazumljiva je argumentacija, da je imela tožnica možnost uporabiti drugo pot. Če pa bi bili izpolnjeni pogoji za obstoj soodgovornosti pa prispevek 50 odstotkov odstopa od sodne prakse – zadeve II Ips 548/97, kjer je prispevek tožeče stranke 30 odstotkov.

5. Tožnica v predlogu navaja, da se sodišče druge stopnje v spremenjeni sodbi ni opredelilo do odločilnih pravnorelevantnih dejstev, zato je kršilo ustavni pravici do enakega varstva in do pritožbe ter procesno načelo kontradiktornosti. Tožnica brez dopustitve in izvedbe revizijskega postopka nima možnosti, da se izjavi o dokazni oceni sodišča druge stopnje glede očitka soprispevanja k nastanku škode.

6. Tožnica tudi navaja, da prisojena odškodnina odstopa od odškodnin, ki jih v podobnih primerih priznavajo sodišča v Sloveniji. Tožničina poškodba (zlom desnega stegneničnega vratu) spada med hude primere. V predlogu citira številne odločbe Vrhovnega sodišča in navaja, da je sporna odškodnina prenizka in odstopa od te primerljive sodne prakse. Končno tožnica postavlja tudi vprašanja pravilnosti odločitve o odmeri pravdnih stroškov.

7. Predlog je delno utemeljen.

8. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so podani pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede vprašanja višine odškodnine za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Glede tega vprašanja je tožnica s citiranjem sodne prakse Vrhovnega sodišča izkazala, da obstaja možnost, da izpodbijana odločitev sodišča druge stopnje glede višine odškodnine odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Zaradi zagotovitve pravne varnosti je bilo torej treba v tem delu revizijo dopustiti (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

9. Predlog za dopustitev revizije glede ostalih treh vprašanj je Vrhovno sodišče zavrnilo, ker v zvezi z njimi niso podani pogoji iz 367.a člena in iz četrtega ter petega odstavka 367.b člena ZPP. Glede vprašanja soprispevka tožnice k nastanku škode ni ustrezno izkazana širša pravna pomembnost tega vprašanja, glede vprašanja zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pa je predlog v vsebinskem in procesnem smislu (četrti in peti odstavek 367.b člena ZPP) pomanjkljiv. Revizije glede stroškov postopka sploh ni mogoče dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 384. člena ZPP).