Jedro

Nujni dedič lahko uveljavlja pravico do nujnega deleža tudi v pritožbenem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep o dedovanju sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju (I.) ugotovilo: 1. da v zapuščino zapustnice spada nepremičnina ID znak: parcela ... 536/2 in terjatev pri ZPIZ Slovenije iz naslova neizplačanih še pripadajočih prejemkov po predpisih PIZ; 2. da je zapustnica napravila lastnoročno oporoko, datirano z dnem 26. 7. 1999, ki je bila zakonito razglašena pri tukajšnjem sodišču 21. 6. 2022, in da je s to oporoko nepremičnino zapustila sinu A. A.; 3. da je bila zapustnica razvezana in je imela 2 otroka: B. B. in A. A., ki sta oba zapustnico preživela; 4. da je sin A. A. priznal za veljavno zapustničino oporoko, sin B. B. pa oporoke ni priznal in v roku tudi ni vložil tožbe; 5. da sta se zapustničina sinova A. A. in B. B. priglasila k dedovanju po zapustnici; (II.) za dediča na podlagi oporoke razglasilo zapustničinega sina A. A., na podlagi zakona pa zapustničinega sina B. B.; III. po pravnomočnosti sklepa o dedovanju odredilo zemljiški knjigi, da pri nepremičnini ID znak: parcela ... 536/2 vknjiži lastninsko pravico za osebo A. A., do celote, ZPIZ Slovenije pa, da terjatev iz naslova neizplačane pokojnine izplača A. A. do ½ in B. B. do ½; IV. navedlo, da je zaradi odmere sodne takse dedič ocenil vrednost zapuščine na 50.500 EUR; da je kot odbitek zapuščine šteti pogrebne stroške s stroški postavitve-ureditve nagrobnega spomenika v znesku 2.000 EUR in da vrednost čiste zapuščine znaša 48.500 EUR ter da taksa znaša 594 EUR in jo plača dedič A. A. 2. Dedič B. B. se je zoper sklep o dedovanju pritožil. Navaja, da se pritožuje na sklep v delu, da je brat A. A. upravičen do celotne zapuščine, z razlogom, ker zahteva nujni delež zapuščine.

3. Dedič A. A. v odgovoru na pritožbo navaja, da iz pisanja brata ni mogoče razbrati, ali gre za pravdno, nepravdno ali zemljiškoknjižno zadevo. Dopis ne vsebuje datuma in opravilne številke sklepa, zoper katerega se pritožuje. Zato sodišče ne sme upoštevati pritožbe. Pritožba ni veljavna in jo v celoti zavrača. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnik je z navedbo, da se pritožuje zoper sklep o dedovanju v zapuščinski zadevi po dne 25. 1. 2017 umrli C. C. in z navedbo osebnih podatkov zapustnice zadostil zakonskemu pogoju, da mora pritožba obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga (1. točka 335. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in 163. členom Zakona o dedovanju - ZD), saj je na podlagi navedenih podatkov moč ugotoviti, kateri sklep o dedovanju se s pritožbo izpodbija. Pritožba je tudi podpisana, zato je popolna (tretji odstavek 343. člena ZPP).

6. Pritožnik je šele v pritožbi zoper sklep o dedovanju uveljavljal nujni dedni delež. Pri odločitvi, ali lahko pritožnik po zaključeni zapuščinski obravnavi uveljavlja nujni dedni delež, je potrebno upoštevati, da nujni dedič svojo pravico primarno uveljavlja v zapuščinskem postopku in da je po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka ne more uveljaviti v pravdi, če mu je bila dana možnost, da jo uveljavi v zapuščinskem postopku (220. člen ZD). Pritožniku je bila možnost uveljavljanja nujnega dednega deleža v zapuščinskem postopku dana, zato v primeru zavrnitve njegove pritožbe te pravice v pravdi ne bi mogel uveljaviti. Z določbo 41. člena ZD je omejen čas, po katerem je zaradi uveljavljanja nujnega dednega deleža mogoče zahtevati zmanjšanje oporočnih razpolaganj, na posamezno fazo zapuščinskega postopka pa zakon uveljavljanja te pravice ni omejil. Upoštevajoč posebno naravo zapuščinskega postopka, gre zaključiti, da je ZD vrsto postopka in čas, v katerem je nujni delež mogoče uveljaviti, sam omejil, vendar izključno z določiloma o zastaranju in učinkih pravnomočnega sklepa o dedovanju. Ker ZD uveljavljanje te pravice ne veže na čas obravnavanja pred sodiščem prve stopnje oziroma zaključka zapuščinske obravnave, pritožniku ni mogoče odreči, da svojo pravico uveljavi tudi po zapuščinski obravnavi, kot je to zahteval s pritožbo zoper sklep o dedovanju1. Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku in so tako vezane le na pravnomočen sklep o dedovanju (220. člen ZD), zato lahko tudi po zaključenem postopku na prvi stopnji (v pritožbi zoper sklep o dedovanju) podajajo ugovore in dajejo izjave. Tudi glede na določbo tretjega odstavka 205. člena ZD2 lahko dediči podajo izjavo do konca zapuščinskega postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Zgoraj obrazloženemu je sledila sodna praksa3, skladno s katero je mogoče uveljavljati pravico do nujnega deleža in zahtevo za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju. V takih primerih je izključena uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri ni dovoljeno uveljavljanje pritožbenih novot. 7. Pritožbeno sodišče je zaradi uveljavljanja nujnega dednega deleža v pritožbenem postopku utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Zapuščinsko sodišče, ki je tudi sicer dolžno udeležencem postopka omogočiti, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah dedovanja, in mora ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo, bo moralo ponovno razpisati zapuščinsko obravnavo in upoštevaje uveljavljeno pravico pritožnika do nujnega deleža odločiti, ali je pritožnik upravičen do nujnega dednega deleža ter ponovno odločiti o dedovanju po zapustnici. Okoliščine primera niso takšne, da bi pritožbeno sodišče lahko samo dopolnilo postopek, saj bi bilo z opravo nove zapuščinske obravnave na pritožbeni stopnji prekomerno poseženo v pravico strank do sojenja na dveh stopnjah in pravico do pritožbe. Z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa pa tudi ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

1 Primerjaj VSL sklep II Cp 2563/2009. 2 V tretjem odstavku 205. člena ZD je določeno, da sodišče opozori v vabilu na zapuščinsko obravnavo prizadete osebe, da lahko do konca postopka podajo na sodišču izjavo, ali sprejemajo dediščino ali pa se ji odpovedujejo, in da bo sodišče odločilo o njihovi pravici po podatkih, s katerimi razpolaga, če ne pridejo na narok ali ne podajo izjave. 3 Primerjaj VSL sklepe I Cp 2349/2018, I Cp 833/2017, I Cp 1758/2013, II Cp 629/2020 in I Cp 1645/2018.