Jedro

Pritožbeno sodišče pravilnosti stališč glede pomembnega materialnopravnega in dejanskega sklopa (vprašanje nujnih deležev) sploh ne more preizkušati, ker je v prvostopenjski odločbi opredelitev do njih popolnoma izostala, saj je dedič nujni delež uveljavljal šele v pritožbi. Če bi se sodišče druge stopnje prvič ukvarjalo s vprašanjem nujnega dedovanja bi se postavilo v vlogo prvostopenjskega sodišča, kar bi pomenilo kršitev pravice do dvostopenjskega sojenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča druge stopnje potrdi.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo, kaj spada v zapuščino in da je zapustnica napravila lastnoročno oporoko, s katero je sinu A.A. zapustila svojo nepremičnino. Njen drugi sin, B.A., oporoke ni priznal. Bil je napoten na pravdo, a tožbe ni vložil, zato se je zapuščinski postopek nadaljeval. Sodišče prve stopnje je za dediča na podlagi oporoke razglasilo zapustničinega sina A.A. (deduje nepremičnino), za dediča na podlagi zakona pa oba sinova (dedujeta neizplačane pokojninske prejemke).

2.Zoper sklep o dedovanju se je pritožil dedič B.A. in je uveljavljal nujni delež. Sodišče druge stopnje je štelo, da je pravico do nujnega deleža mogoče uveljavljati tudi v pritožbenem postopku, zato je njegovi pritožbi ugodilo in sklep o dedovanju sodišča prve stopnje razveljavilo. Ker okoliščine primera niso takšne, da bi pritožbeno sodišče lahko samo dopolnilo postopek, saj bi bilo z opravo nove zapuščinske obravnave na pritožbeni stopnji prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe, in ker hkrati ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Zoper sklep sodišča druge stopnje je dedič A.A. vložil pritožbo.

Pritožbene navedbe

4.Pritožba dediča B.A. je nepopolna, saj ne vsebuje navedbe sklepa, zoper katerega se vlaga, zato bi jo pritožbeno sodišče moralo zavreči. Dedič B.A. ni pristopil na zapuščinsko obravnavo, zato ni upravičen uveljavljati nujnega deleža v pritožbenem postopku. S svojo pasivnostjo se je odrekel pravicam. Ni ekonomično, da sodišče dopušča, da nujni delež uveljavlja pozneje. Sodišče druge stopnje bi lahko o zadevi odločilo tudi samo, na podlagi oporoke zapustnice, iz katere je razvidno, da ni hotela, da bi nepremičnino dedoval sin B.A..

Odločitev o pritožbi

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Po 357.a členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe ali sklepa(1) in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. ZPP pritožbene razloge v drugem odstavku 357.a člena ZPP omejuje na preizkus nepravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil, torej na oceno: a) ali bi kršitev lahko odpravilo že sodišče druge stopnje samo, b) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti in c) ali bi moralo samo opraviti novo sojenje, upoštevaje pri tem tudi pomen ustavne pravice do pritožbe (354. in 355. člen ZPP).

7.V konkretnem primeru se pritožnik pretežno ukvarja z vsebinskim vidikom odločitve, kar ni dovoljeni pritožbeni razlog. Sicer navede, da bi sodišče druge stopnje lahko samo odločilo, kar ne drži. Cilj pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje (357.a člen ZPP) je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki bi bilo lahko ogroženo v primeru, kadar sodišče druge stopnje ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi glede na procesne okoliščine primera to lahko storilo. Vračanje zadeve v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje je mogoče le izjemoma.

8.Ena od takih izjem je položaj, kakršen je tudi v obravnavani zadevi, ko pritožbeno sodišče pravilnosti stališč glede pomembnega materialnopravnega in dejanskega sklopa (vprašanje nujnih deležev) sploh ne more preizkušati, ker je v prvostopenjski odločbi opredelitev do njih popolnoma izostala, saj je dedič B.A. nujni delež uveljavljal šele v pritožbi. Če bi se sodišče druge stopnje prvič ukvarjalo s vprašanjem nujnega dedovanja, bi se postavilo v vlogo prvostopenjskega sodišča, kar bi pomenilo kršitev pravice do dvostopenjskega sojenja.(2)

9.V skladu s četrtim odstavkom 357a. člena ZPP je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in razveljavitveni sklep potrdilo. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

Op. št. (1)Po stališču Vrhovnega sodišča mora biti pritožba dostopna tudi v postopkih, v katerih sodišče odloča s končnimi sklepi, ki so po svojem smislu v bistvenem enaki sodbam in pomenijo vsebinsko odločitev o zadevi. Prim. sklep Vrhovnega sodišča Cp 3/2020 z dne 13. 2. 2020.

Op. št. (2)VSRS sklep Cp 13/2022 z dne 6. 1. 2022.