Jedro

Tožnica zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga predlog za dopustitev revizije glede pravnega vprašanja: „v okviru poslovne dejavnosti nudenja kopaliških uslug je mokra in spolzka keramična obloga v hodniku, ki je namenjen za prehod kopalcev iz bazena v druge prostore, nevarna stvar.“

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da ji mora tožena zavarovalnica plačati 5.000 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 4. 2012 do plačila. Tožnica je navedeni znesek zahtevala za poplačilo nepremoženjske škode, ki jo je utrpela zaradi padca v termalnem kompleksu hotela A., ko ji je potem, ko je prišla iz bazena, na ploščicah spodrsnilo, da je padala in pri tem utrpela zlom levega komolca. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožena stranka oziroma njen zavarovanec za tožničino škodo ne odgovarjata, ker tožnica ni dokazala protipravnosti njenega ravnanja, pri čemer v zaključek o odsotnosti protipravnosti ravnanja strne ugotovitve, da so bile ploščice, na katerih je tožnica padla, varne tudi, če so mokre ter da tožnica ni dokazala, da opozorilne table niso bile nameščene in da čistilka ni ustrezno pogosto brisala tal. 2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in zavrnilno sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo. Njegovo stališče je bilo, da tla, na katerih je padla tožnica, niso bila nevarna (rezultati meritev so ustrezali standardom varnosti v prostoru tako v primeru suhe, kot v primeru mokre površine), zaradi česar ni objektivne odgovornosti, krivdnega ravnanja pa tudi ni bilo (nameščene so bile opozorilne table, tla, kjer je padla tožnica, niso bila mokra, saj so jih brisale tako čistilke kot reševalci in je torej zavarovanec toženke zadostil standardu povečane skrbnosti).

3. Tožnica zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga predlog za dopustitev revizije glede pravnega vprašanja: „v okviru poslovne dejavnosti nudenja kopaliških uslug je mokra in spolzka keramična obloga v hodniku, ki je namenjen za prehod kopalcev iz bazena v druge prostore, nevarna stvar.“ Meni, da izpodbijana sodba postopa od pravkar navedenega stališča, ki ga je Vrhovno sodišče zavzelo že v več zadevah. Opisuje okoliščine, v katerih se je zgodil škodni dogodek, poudarja, da so bile ploščice na mestu padca gladke in ne hrapave ter v zvezi s tem graja mnenje izvedenca o ustreznosti ploščic, ki na mestu padca sploh niso imele protizdrsnih zarez in se že na pogled razlikujejo tistim ob bazenu. Izvedenčeva ocena je temeljila na sedanjem stanju, ki je bistveno predrugačeno. Sodišče je napačno prerazporedilo stroškovno breme za dopolnitev izvedenčevega mnenja in na ta način kršilo procesne predpise, konkretno določbo prvega odstavka 153. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V zvezi z uporabo materialnega prava se zavzema za presojo o objektivni odgovornosti zavarovanca tožene stranke, ker so bile ploščice na mestu padca bolj gladke, kot je običajno v bazenskih kompleksih. Ponavlja, da je napačna dejanska ugotovitev, naj bi bile nameščene opozorilne table in da bi bila tla redno brisana in torej ne mokra.

4. Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podane. Vrhovno sodišče je zato tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena istega zakona).