Jedro

Predlog za dopustitev revizije ni utemeljen.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Udeleženca sta starša treh otrok, enega polnoletnega in dveh mladoletnih. Oče je za mladoletna otroka zahteval zvišanje preživnine, mama (z nasprotnim predlogom) njeno znižanje – otroci so v vzgoji in varstvu pri očetu, z mamo imajo stike.

2. Sodišče prve stopnje je predlagateljevemu predlogu delno ugodilo, nasprotni predlog pa v celoti zavrnilo. Ugotovilo je, da so očetove preživninske zmožnosti slabše kot ob prvotni odmeri, a ne bistveno. Glede potreb obeh otrok je ocenilo, da so te približno enake kot ob prvem sojenju (600 EUR na otroka), glede mamine preživninske obveznosti pa, da so se mamini prihodki zvišali za okoli 27 % mesečno. Kljub temu da se pri očetu ni nič spremenilo, je mamino boljše finančno stanje tisto, ki je terjalo novo prerazporeditev bremena: s 35 % / 65 % na 42 % / 58 % (še vedno v breme očeta). Nato je od zneska, ki naj bi ga krila mati, odštelo stroške, ki jih ima mati z izvajanjem stikov, in ji naložilo v plačilo razliko: za fanta 145 EUR, za deklico pa 120 EUR mesečno.

3. Sodišče druge stopnje je predlagateljevo pritožbo zavrnilo – kratko je odgovorilo na vse navedbe in zaključilo, da predlagatelj zanemarja prispevek mame ob izvajanju stikov ter da je neposredno pokrivanje dnevnih potreb otrok mogoče upoštevati tudi tako, kot je to storilo sodišče prve stopnje.

4. V zvezi s sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: 1. Ali je pritožbeno sodišče prekršilo določila zakona o pravdnem postopku, s tem, ko se ob odločanju o konkretnih pritožbenih razlogih le pavšalno sklicuje na razloge sodišča prve stopnje? Ali je zadostilo zahtevi po obrazloženosti sodne odločbe? 2. Ali sta sodišči druge in prve stopnje pri razporejanju preživninskega bremena med oba starša na preverljiv način obrazložili kriterije in konkretne okoliščine, kako sta prišli do ocenjenega razmerja pri razporeditvi preživninskega bremena? 3. Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišč druge in prve stopnje, da bistveno znižanje tekočih prihodkov preživninskega zavezanca, ob sicer nespremenjenih premoženjskih zmožnostih, kot so bile upoštevane že pri prvi določitvi preživnine, ne predstavlja bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskega zavezanca? 4. Ali pravdni standard mesečnih potreb otroka zajema vse potrebe otroka, ne glede na to, ali se jih zadovoljuje pri rezidenčnem staršu, ali pri staršu, s katerim ima stike? 5. Ali je materialnopravno pravilen pristop, da se mesečne potrebe otroka delijo na tiste, ki jih ima otrok, ko je pri rezidenčnem staršu, in ločeno na tiste, ki jih ima v času stikov? 6. Ali je pravilno stališče sodišč druge in prve stopnje, da se stroški starša, ki izvaja stike z otrokom, upoštevajo v celoti in ne sorazmerno glede na razporeditev preživninskega bremena?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).