Jedro

Naknadna, po pravnomočnosti sodbe dana izjava stranke v okviru njenih procesnih dispozicij ne more biti novo dejstvo ali nov dokaz, na podlagi katerega bi bila lahko za stranko izdana ugodnejša odločba, če bi bila uporabljena v zaključnem postopku, in s tem razlog za obnovo postopka. To potrjuje že okoliščina, da izjava v času izdaje sodbe sodišča prve in druge stopnje še ni niti obstajala.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvotni pravdni stranki sta bili razvezana zakonca.(1) Sodišče prve stopnje je odločalo tudi o obsegu njunega skupnega premoženja. V celoti je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da v skupno premoženje razvezanih zakoncev spada solastninski delež na nepremičnini in šest različnih denarnih deviznih prihrankov, da so deleži na tem skupnem premoženju enaki, da mora toženec tožnici priznati solastninski delež na navedeni nepremičnini, jo prepustiti v neposredno posest in izstaviti listino za vpis tožničine lastninske pravice na ugotovljenem deležu, da ji je dolžan priznati tudi solastninsko pravico na deviznih prihrankih in ji izplačati njihovo polovično vrednost z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje pritožbi tožnice in stranskega intervenienta delno ugodilo tako, da je izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo v delu, ki se nanaša na nepremičnino, v ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo. Vrhovno sodišče je s sodbo II Ips 283/2011 tožničino revizijo zavrnilo.

2. Tožnik, tedaj stranski intervenient na strani tožnice, je še pred odločitvijo o reviziji po svojem tedanjem pooblaščencu vložil predlog za obnovo postopka in se skliceval na dokaze, ki bi pripeljali do zanj ugodnejše odločitve. To je izjava o pripoznavi nasprotne tožbe in tožbenih zahtevkov, ki jo je 4. 2. 2012 podpisal prvotni toženec, v kateri je pripoznal tožbene zahtevke.

3. Sodišče prve stopnje je postopek z obnovo postopka prekinilo do odločitve o reviziji. Nato ga je nadaljevalo in predlog za obnovo postopka zavrglo.

4. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi tedanje tožnice in stranskega intervenienta, sedaj tožnika, ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj pravdni stranki svoje razmerje sicer lahko sporazumno uredita drugače, po pravnomočnosti zadeve pa s svojimi dispozitivnimi ravnanji ne moreta zanikati pravnomočne sodbe. Kršitev pravil zastopanja pa je le v interesu zastopanega in ne nasprotne stranke.

5. Tožnik odločitev izpodbija z revizijo. Meni, da o pritožbah ne bi smel odločati sodnik posameznik in da izjava o pripoznavi nedvomno predstavlja obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Citira njeno vsebino in meni, da se sodišči nižjih stopenj, predvsem pa pritožbeno sodišče do nje ni opredelilo. Kršilo je tudi materialno pravo, saj je samovoljno spremenilo obnovitveni razlog. Poudarja, da je predlog vložil znotraj 30 dnevnega subjektivnega roka. Predlaga razveljavitev izpodbijanih odločb in ponovno sojenje.

6. Prvotni toženec na vročeno revizijo ni odgovoril. 7. Revizija ni utemeljena.

8. O pritožbi zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za obnovo postopka, lahko odloča sodnik posameznik, saj sklep po drugem odstavku 366. a člena ZPP ne sodi med sklepe, o katerih mora odločiti senat. 9. Čeprav ni izrecno zapisalo, pa iz celotne obrazložitve sklepa pritožbenega sodišča izhaja, da je predloženo izjavo presojalo tudi v smeri, ali lahko predstavlja novo dejstvo v pomenu 10. točke 394. člena ZPP, in pravilno odločilo, da naknadna, po pravnomočnosti sodbe dana izjava stranke v okviru njenih procesnih dispozicij ne more biti novo dejstvo ali nov dokaz, na podlagi katerega bi bila lahko za stranko izdana ugodnejša odločba, če bi bila uporabljena v zaključenem postopku, in s tem razlog za obnovo postopka. To potrjuje že okoliščina, da izjava v času izdaje sodbe sodišča prve in druge stopnje še ni niti obstajala, zato se sodiščema nižjih stopenj do njene vsebine ni bilo treba posebej opredeljevati ne glede na to, ali je bil predlog pravočasen ali ne. Pritožbeno sodišče je presodilo tudi, da predložena izjava v povezavi z navedbami o neobstoju pooblastila ne predstavlja niti obnovitvenega razloga nepravilnega zastopanja, na katerega bi se tožnik lahko skliceval (4. točka 394. člena ZPP), čemur revident ne nasprotuje.

10. Ker uveljavljana revizijska razloga nista podana, je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

11. Ker tožnik revizijskih stroškov ni določno opredelil (drugi odstavek 163. člena ZPP), revizijsko sodišče o njih ni odločalo.

(1) V teku postopka s predlogom za obnovo postopka sta pravdni stranki umrli, zato se postopek nadaljuje z njunima pravnima naslednikoma, kot sta razvidna iz uvoda tega sklepa.