Jedro

Obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP meri na nepravilnost tistega dejstvenega sklopa, na katerem temelji izpodbijana sodna odločba. Pritožnika pa s trditvami o ponarejenem podpisu toženca na pooblastilu odvetniku ne merita na nepravilnost dejanske podlage sodne odločitve, ampak na nepravilnost toženčevega zastopanja oziroma na uveljavljanje obnovitvenega razloga po 4. točki 394. člena ZPP, po katerem se postopek lahko obnovi, če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila za zastopanje. Na takšno kršitev pa se lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka.

Zoper takšno odločitev sta tožnica in stranski intervenient vložila pravočasno pritožbo po pooblaščenemu odvetniku, s katero uveljavljata pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajata, da so bile v njunem predlogu za obnovo postopka navedene vse obvezne sestavine iz 397. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V njem je bilo izrecno navedeno, da sta pridobila pisno izjavo toženca 4. 1. 2012 in da je bil predlog za dovolitev obnove postopka vložen na podlagi te izjave. Ne drži, da bi toženec nasprotoval njunemu predlogu, saj gre za vlogo, ki jo je v spis vložil domnevni pooblaščenec, katerega toženec nikoli ni pooblastil za zastopanje. Napačno je tudi navajanje sodišča, da sta že tekom prvostopenjskega postopka izkazovala dvom v pristnost pooblastila odvetnika Z. C. Sodišče njunemu dvomu ni poklonilo teže, šele 4. 1. 2012 pa sta pridobila nov dokaz, ki ga prej nista mogla vložiti v spis.

Pritožbo je vložil tudi stranski intervenient sam. Tudi on je uveljavljal vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se dovoli obnova postopka na podlagi 10. točke 394. člena ZPP in razveljavi sodba z dne 18. 2. 2010. Meni, da je njun predlog za obnovo postopka popoln in so v njem natančno navedeni razlogi, zakaj okoliščin, ki pomenijo obnovitveni razlog po 10. točki 394. čelna ZPP, nista mogla uveljavljati že v prejšnjem postopku brez svoje krivde. Njegov predlog je bil tudi vložen v zakonitem tridesetdnevnem roku iz 6. točke 396. člena ZPP. Odločitev sodišča prve stopnje je samovoljna in arbitrarna, kršena so bila določila ZPP, Ustave RS in 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V nadaljevanju povzema vsebino predloga za obnovo postopka in pripravljalne vloge z dne 11. 2. 2013 ter citira pisno izjavo toženca za narok z dne 13. 2. 2013. Navedel je še, da naj bi okrožna sodnica, ki je o zadevi odločala storila več kaznivih dejanj, saj prej navedenih vlog in izjave ni upoštevala.

Toženec je na pritožbo odgovoril in navedel, da se strinja s predlogom za obnovo postopka.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožnika sta s predlogom za obnovo postopka uveljavljala obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP po katerem se postopek na predlog stranke lahko obnovi, če zve stranka za nova dejstva, ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Gre za obnovitveni razlog, ki meri na nepravilnost tistega dejstvenega sklopa na katerem temelji izpodbijana sodna odločba. Pritožnika pa s trditvami o ponarejenem podpisu toženca na pooblastilu odvetniku Z. C. ne merita na nepravilnost dejanske podlage sodne odločitve, ampak na nepravilnost toženčevega zastopanja oziroma na uveljavljanje obnovitvenega razloga po 4. točki 394. člena ZPP, po katerem se postopek lahko obnovi, če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila za zastopanje. Na takšno kršitev pa se lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik. Smisel uveljavljanja neobstoja pooblastila za zastopanje je v varstvu nepravilno zastopanega. Če pa je nepravilno zastopani v pravdi uspel, potem ni razlogov za njegovo varstvo (1). Ker se pritožnika ne moreta sklicevati na okoliščino nepravilnega zastopanja nasprotne stranke, njun predlog za obnovo postopka ni dovoljen. Izpodbijana odločitev se tako izkaže za pravilno, zato je bilo treba pritožbi zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče še dodaja, da pravdni stranki po pravnomočnosti sodne odločbe s svojimi dispozicijami ne moreta zanikati njene eksistence in povzročiti, da preneha obstajati kot urejevalka njunega pravnega razmerja, ki ga sodna odločba določa oziroma ureja glede na stanje in trenutek, na katerega se nanaša njena pravnomočnost. Ni pa ovir, da pravdni stranki s svojimi dispozicijami svoje pravno razmerje sporazumno uredita tudi drugače (npr. z medsebojno poravnavo), kot je ugotovljeno oziroma določeno s pravnomočno sodno odločbo (2).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Tretja knjiga, GV Založba, 2009, str. 304 in 305. (2) Prim. Triva – Belajec – Dika, Civilno pravdno procesno pravo, str. 517.