Jedro

Razlaga samega revidenta, da lahko pomeni izraz redno šolanje le reden vpis na fakulteto, je preozka in pretoga. Sodna praksa je sprejela stališče, da pravnega standarda o rednem šolanju iz 1. odst. 123. člena ZZZDR ni mogoče razlagati dobesedno in ga enačiti samo s formalnim statusom rednega študenta. Redno šolanje predstavlja predvsem redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti, kar pa ni odvisno od tega, ali je upravičenec formalno redni ali izredni študent.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ukinitev preživnine in za vrnitev že plačanih zneskov preživnine od 1.7.1996 dalje. Tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga ugoditev reviziji s tako spremembo obeh sodb, da se njegovemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da se obe sodbi razveljavita in zadeva vrne prvemu sodišču v novo sojenje. Sodišče je kršilo procesni zakon, ker ni izvedlo dokaza, na katerega opira izrek sodbe, temveč je le sledilo toženkinim navedbam. Moralo bi pribaviti specialističen dokument o operativnem posegu in nadaljnji terapiji ali ustrezno mnenje stroke, pa so mu zadostovale le toženkine navedbe. V predloženem zdravniškem potrdilu je le navedba o toženkini hospitalizaciji, zato je vprašljivo, za kakšen operativen poseg je sploh šlo in ali je bila toženki res predpisana dieta. Sicer pa je v medicinski praksi znano, da se pacienti po operaciji žolča napotijo na delo že v štirih do petih tednih. Zato eventuelna operacija ni ovira za redno šolanje, postoperativna dieta, če je sploh bila predpisana, pa tudi ne omejuje normalnega dela in šolanja. Sodišče ne bi smelo slediti toženkinim navedbam, da se zaradi zdravstvenega stanja ni mogla redno vpisati na fakulteto, saj bi s predložitvijo medicinske dokumentacije toženka lahko dosegla naknaden vpis v redni študij. Ugotavljanje toženkinega namena redno študirati je neutemeljeno. Zmotno uporabo materialnega prava iz prvega odstavka 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa predstavljajo razlogi obeh sodišč o pomenu zakonskega teksta o rednem šolanju in o tem, da je stvar presoje sodišča v konkretnem sporu, kakšna potrdila morajo polnoletni otroci predložiti o tej okoliščini. Sodišče je dolžno soditi po zakonu, ne pa, da ga razlaga, razširja in spreminja. Zakon je jasen, toženka se ne šola redno, zato ji ne gre preživnina. Tožnik je vložil še eno revizijo, vendar po izteku revizijskega roka, ki je zato revizijsko sodišče ni posebej upoštevalo.

Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Opredelitev v reviziji, da sodišče ni izvedlo dokaza, na katerega opira izrek sodbe, vsebinsko ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, temveč zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, tega razloga pa po izrečni določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP na revizijski stopnji ni mogoče uveljavljati. Ob uradnem preizkusu izpodbijanih sodb revizijsko sodišče še ugotavlja, da v postopku pred nižjima sodiščema ni prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katero mora paziti po uradni dolžnosti.

Iz prej povzetih tožnikovih revizijskih navedb, po katerih tožnik dvomi, ali sploh in kakšno operacijo je toženka prestala, ali ji je sploh bila predpisana dieta in ali je pravi razlog toženkinega vpisa v izredni študij njeno zdravstveno stanje ali kaj drugega, izhaja, da tožnik vsebinsko izpodbija v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejansko stanje in v podkrepitev tega reviziji prilaga tudi novo listino. Odločilno dejansko podlago na katero je revizijsko sodišče glede na že navedeno zakonsko določbo vezano, predstavljajo dejanske ugotovitve obeh sodišč, da je bila toženka v oktobru 1996 v bolnici, da je bila 10.10.1996 operirana na žolču (kar izhaja tudi iz zdravniškega potrdila in toženkine izpovedi, ne pa samo iz toženkinih navedb), da ji je predpisana stroga dieta, ki jo lahko dosledno izvaja le doma, ne pa v kraju šolanja. Vse to predstavlja opravičljiv, zadosten in s toženkine strani nezakrivljen razlog za vpis v izredni študij. Toženka tudi ni zaposlena ali prijavljena kot iskalka zaposlitve, saj namerava svoje študijske obveznosti redno opravljati, torej nima lastnih sredstev za preživljanje. Revizija neutemeljeno očita sodišču, da je ugotavljalo toženkin namen redno študirati, saj v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje v oktobru 1996, torej v samem začetku študijskega leta, dejanskega izpolnjevanja študijskih obveznosti ni bilo mogoče ugotavljati.

Materialno podlago za odločanje v tej pravdni zadevi predstavlja določba prvega odstavka 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ul. SRS št. 14/89, p.b.), po kateri je dolžnost staršev, da preživljajo polnoletnega otroka, pogojena z otrokovim rednim šolanjem. Zakonsko besedilo o rednem šolanju predstavlja pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, ki ga zakonodajalec uporabi v primerih, ko je vnaprej nemogoče točno določiti vsebino zakonske norme za vsak posamezen primer, ko gre torej za niz sicer podobnih situacij, ki pa so vseeno toliko različne, da za njih tudi ni mogoče predpisati ene same zakonske določbe s čvrsto določenimi pojmi. Zato kriterije in merila za napolnitev vsebine pravnega standarda določa sodna praksa, ki v vsakem posameznem primeru posebej ugotavlja, ali določeno ravnanje ustreza pravnemu standardu.

Revizijsko stališče, da sodišče ne sme razlagati zakona oziroma ga dopolnjevati, je torej pravno zmotno, očitek obema sodiščema o "dopolnjevanju" zakona pa neutemeljen.

Razlaga samega revidenta, da lahko pomeni izraz redno šolanje le reden vpis na fakulteto, je preozka in pretoga. Sodna praksa je sprejela stališče, da pravnega standarda o rednem šolanju iz navedene zakonske določbe ni mogoče razlagati dobesedno in ga enačiti samo s formalnim statusom rednega študenta. Redno šolanje predstavlja predvsem redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti, kar pa ni odvisno od tega, ali je upravičenec formalno redni ali izredni študent. O tem ima sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi zadostne in pravilne razloge, ki jih v celoti sprejema tudi revizijsko sodišče. Uveljavljani in po uradni dolžnosti upoštevni revizijski razlogi po vsem obrazloženem niso podani. Zato je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo na podlagi določbe 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.