Jedro

Ker se je toženka iz upravičenega razloga vpisala na fakulteto kot izredna študentka, pri čemer sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bila študijsko neuspešna, niti tega ne zatrjuje (in še manj dokazuje) tožnik, in ker toženka tudi ni zaposlena (niti se nima namena zaposliti), je kljub formalnemu statusu izredne študentke upravičena do preživnine.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek za ukinitev preživnine. V razlogih je navedlo, da sicer polnoletna toženka nadaljuje z rednim šolanjem.

Zoper to sodbo se zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje tožnik in predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Zatrjuje, da je sodišče zmotno uporabilo določbo 123. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Pojem rednega in izrednega šolanja je povsem definiran in če zakon govori le o rednem šolanju, sodišče tega s svojo razlago ne sme spremeniti. Tudi sklicevanje na sodno prakso (zlasti, ker gre za 17 let staro odločitev) nima trdne podlage. Ker se toženka od 1.9.1996 dalje ne šola več redno, bi moralo sodišče tožbenemu zahtevku ugoditi. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na toženkino dieto. Z ničemer ni dokazano, da dieta po odstranitvi žolča ne omogoča rednega šolanja. Sodišče bi moralo postaviti ustreznega izvedenca, ki bi lahko ocenil ali dieta res onemogoča redno šolanje. Nesprejemljiva je tudi navedba, da je toženka izpovedala, da ji je po neuspešnem vpisu v redni študij na Filozofski fakulteti preostal le še vpis na Fakulteto za organizacijske vede. Toženka je imela namreč še vedno možnost, da se v naknadnem roku prijavi na drugo fakulteto in zato ne drži, da ji je preostalo le izredno šolanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema dejanske in pravne zaključke sodišča prve stopnje. Prvi imajo zanesljivo oporo v toženkini izpovedbi, da se je za izredni (in ne redni) študij odločila iz zdravstvenih razlogov: zaradi operativnega posega (operacija žolča) ima strogo dieto in takšen način prehrane ji je omogočen samo doma. Če bi bila redna študentka, pa bi morala (zaradi vsakodnevnega obiskovanja predavanj) stanovati v kraju študija, kar pa bi ji vsekakor onemogočalo dieto.

Tožnik sicer oporeka tem ugotovitvam in meni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo samo, brez izvedenca, ocenjevati, da dieta po odstranitvi žolča ne omogoča rednega študija. Vendar ta očitek ni utemeljen.

Kajti notorno je, da ima odstranitev žolča za posledico strogo in dosledno dieto (tega pritožnik končno niti ne zanika), prav tako pa je tudi življenjsko povsem sprejemljivo, da toženka v kraju študija (torej z doma) te diete ne bi mogla (dosledno) izvajati (tudi tej ugotovitvi tožnik izrecno ne oporeka). In če ti dejstvi povežemo, se pokaže kot logično povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje (za katerega ni potrebno strokovno znanje, ki bi presegalo raven splošne razgledanosti), da zdravstvene težave (potreba po strogi dieti) toženki onemogočajo redni študij.

Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da bi se toženka lahko vpisala na kako drugo fakulteto. Kajti nemožnost rednega študija ni posledica izbire konkretne fakultete, marveč dejstva, da je za toženko redni študij kot tak (iz razlogov, ki so opisani v prejšnjem odstavku) nezdružljiv z zahtevo po doslednem izvajanju diete.

Pritožbeno sodišče sprejema tudi stališče sodišča prve stopnje, da pravnega standarda "redno šolanje" (1. odst. 123. čl. ZZZDR) ne gre razumeti dobesedno, t.j. v smislu formalne delitve na redni in izredni študij. Redno šolanje pomeni predvsem redno izpolnjevanje učnih oz. študijskih obveznosti. Zato ne more biti odvisno le od formalnega statusa študenta. Niso redki primeri, ko redni študent ne izpolnjuje študijskih obveznosti, prav tako pa tudi, ko se študent iz upravičenih razlogov (npr. omejitev vpisa, visoki stroški bivanja v kraju študija, ali pa zdravstvene težave, kot je to v konkretnem primeru) vpiše na izredni študij, čeprav se ne zaposli, ter dejansko študira kot redni študent (zlasti redno izpolnjuje študijske obveznosti). In ker se je toženka iz upravičenega razloga vpisala na fakulteto kot izredna študentka, pri čemer sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bila študijsko neuspešna, niti tega ne zatrjuje (in še manj dokazuje) tožnik, in ker toženka tudi ni zaposlena (niti se nima namena zaposliti), je sodišče prve stopnje povsem pravilno zaključilo, da je kljub formalnemu statusu izredne študentke v skladu s 1. odst. 123. čl. ZZZDR upravičena do preživnine.

Sodišče prve stopnje je torej na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje povsem pravilno uporabilo materialno pravo. Ker tudi ni zagrešilo nobene take postopkovne kršitve, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje (368. čl. Zakona o pravdnem postopku).