Jedro

Telegramska pritožba je popolna pritožba, zato dopolnitve, ki jo pošlje stranka že po poteku pritožbenega roka, pritožbeno sodišče ne upošteva.

Na podlagi pravnega posla se lastninska pravica na nepremičnini pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.

Izrek

Pritožba tožečih strank se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožečih strank, da naj se ugotovi, da so tožniki postali nerazdelni solastniki vsak do 1/3 parc. št. ..., ..., vpisanih v vl. štev. ...

k.o. P., in sicer na podlagi kupoprodajne pogodbe in zapuščinskih sklepov. V posledici takšne odločitve je tožnikom naložilo, da so dolžni povrniti drugi toženi stranki pravdne stroške v znesku 68.180,00 SIT v 15 dneh.

Zoper to sodbo je vložila tožeča stranka zadnji dan pritožbenega roka telegramsko pritožbo, v kateri je navedla, da se pritožuje iz vseh pritoženih razlogov po členu 353 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in da obrazložitev sledi. Obrazložitev je nato v treh dneh res sledila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje obrazložitve pritožbe tožeče stranke, ki jo je poslala po poteku roka za pritožbo, ni moglo upoštevati. Po določbi 3. odst. 113. člena ZPP je v roku 3 dni po vložitvi brzojavne vloge možna samo njena dopolnitev v obsegu, potrebnem zato, da je vloga sposobna za obravnavanje, torej, da se dopolni z nujnimi sestavinami, ki jih vloga mora imeti. Po 1. odst. 351. člena ZPP sta nujni sestavini pritožbe samo oznaka sodbe, ki se izpodbija, in podpis pritožnika, ki je lahko tudi telegramski. Ti dve sestavini je telegramska pritožba tožeče stranke vsebovala. Zato je na podlagi 3. odst. 113. člena ZPP po izteku roka za pritožbo ni več dovoljeno dopolniti z obrazložitvijo. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke obravnavalo kot neobrazloženo in jo je preizkusilo samo glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava.

Ugotovilo je, da v postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od bistvenih kršitev postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, sodišče prve stopnje pa je tudi materialno pravo na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo. Tožbeni zahtevek, kot ga je tožeča stranka oblikovala, je že sam po sebi nesklepčen, saj se zgolj na podlagi kupoprodajne pogodbe lastninska pravica na nepremičnini niti ne more pridobiti. Po 33. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) se na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini šele z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen z zakonom določenem način. Ker pa je sodišče prve stopnje v izvedenem dokaznem postopku še ugotovilo, da tožnikom ni uspelo dokazati niti, da bi sklenili za sporni nepremičnini zatrjevani pravni posel, je odločitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka povsem na mestu. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 368 ZPP).