Jedro

Rok iz 3. odstavka 113. člena ZPP (1977) velja le za nepopolne vloge, ki jih ni mogoče obravnavati. Telegramska pritožba v tej pravdni zadevi je vsebovala vse potrebne sestavine za njeno obravnavanje. Tudi neobrazložena pritožba je namreč popolna pritožba v smislu 1. odst. 351. člena ZPP (1977). Dopolnitev pritožbe, ki je bila sicer vložena v roku 3 dni, vendar po izteku pritožbenega roka, ne more podaljšati pritožbenega roka iz 1. odstavka 348. člena ZPP (1977).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da so tožniki postali nerazdelni solastniki vsak do 1/3 parc. štev.

2773/3 in 2798/1, vpisanih v vl. št. 2765 k.o..., na podlagi kupne pogodbe z dne 7.3.1960 in več sklepov o dedovanju, kar naj bi bila toženca dolžna priznati, ker bi sicer tako priznanje nadomestila sodba. V dokaznem postopku je sicer ugotovilo, da so pravni predniki tožnikov s pravnimi predniki drugotoženca 7.3.1960 res sklenili kupno pogodbo, vendar pa ta ni zajemala tudi v tej pravdni zadevi spornih parcel. Tudi sicer je za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla potreben vpis v zemljiško knjigo, na podlagi priposestvovanja pa pridobitev ni bila možna, saj sta bili obe sporni parceli nacionalizirani.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Neobrazloženo telegramsko pritožbo je obravnavalo kot popolno pritožbo in opravilo uradni preizkus izpodbijane sodbe. V okviru tega je opozorilo tudi na nesklepčnost tožbe, ker se samo na podlagi kupne pogodbe lastninska pravica na nepremičnini ne more pridobiti. Dopolnitve telegramske pritožbe z obrazložitvijo sodišče druge stopnje ni obravnavalo.

Tožniki v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavljajo "vse razloge". Zmotna je domneva, da je bilo pritožbo dovoljeno reševati le v okviru telegramske pritožbe. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) je v tretjem odstavku 113. člena izrečno predvidel dopolnitev telegramske pritožbe v roku 3 dni.

Neupoštevanje dopolnitve pritožbe predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje. Tožniki reviziji prilagajo dopolnitev pritožbe, ki naj se šteje za sestavni del revizije, saj je sodišče druge stopnje nadaljevalo z vsemi kršitvami, na katere so tožniki že opozorili v tej dopolnitvi pritožbe. V sami reviziji tožniki ponavljajo že v dopolnitvi pritožbe predlagani novi dokaz za zaslišanje drugotoženčeve matere. Predlagajo dopolnitev dokazovanja in novo razsojo, torej smiselno razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena toženima strankama, ki nanjo nista odgovorili, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP/77).

Revizija ni utemeljena.

Glede na prehodno določbo prvega odstavka 498. člena novega Zakona o pravdnem postopku (Ul. RS, št. 26/99) je revizijsko sodišče v tej pravdni zadevi uporabilo določbe ZPP/77. Revizijsko sodišče ugotavlja, da v sami reviziji uveljavljana procesna kršitev pred sodiščem druge stopnje ni utemeljena. Določba tretjega odstavka 113. člena ZPP/77 je jasna. Če se pošlje vloga brzojavno, pa ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se mogla obravnavati, velja, da je vložena pravočasno, če se nato vloga, kakršna je predpisana, izroči ali priporočeno pošlje sodišču v 3 dneh od oddaje brzojavke na pošto. Navedeni rok torej velja le za nepopolne vloge, ki jih ni mogoče obravnavati. Telegramska pritožba v tej pravdni zadevi je vsebovala vse potrebne sestavine za njeno obravnavanje: navedbo, da gre za pritožbo, navedbo, katera sodba se izpodbija, navedbo vseh pritožbenih razlogov in podpis vseh treh pritožnikov. Uveljavljani pritožbeni razlogi res niso bili obrazloženi, vendar to ni ovira za obravnavanje pritožbe. Tudi neobrazložena pritožba je popolna pritožba v smislu prvega odstavka 351. člena ZPP/77, saj vsebuje obvezne sestavine pritožbe, torej navedbo izpodbijane sodbe in pritožnikov podpis. Zato sodišče prve stopnje tudi glede na izrečno določbo tretjega odstavka 351. člena ZPP/77 od pritožnika ni dolžno zahtevati dopolnitve ali poprave take pritožbe, temveč jo mora poslati sodišču druge stopnje v pritožbeno reševanje. V sodni praksi je že dolgo uveljavljeno stališče, da je brzojavno vložena pritožba podpisana, čeprav je podpis na njej telegramske oblike, kot je tudi sicer ostala vsebina brzojavne pritožbe (načelno pravno mnenje Občne seje VSS 15. in 16.12.1986). Uveljavljeno je tudi stališče, da se pri tako vloženem pravnem sredstvu opravi le uradni preizkus izpodbijane sodbe (pravno mnenje Občne seje VSS z dne 27.6.1990).

Zakonska določba tretjega odstavka 113. člena ZPP/77 in na njej uveljavljena sodna praksa sta tudi v tej pravdni zadevi narekovali sodišču druge stopnje, da telegramsko vloženo pritožbo obravnava kot popolno in opravi le uradni preizkus izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, torej preizkus glede pravilne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Dopolnitve pritožbe, ki je sicer bila vložena v roku 3 dni, vendar po izteku pritožbenega roka, sodišče druge stopnje ni moglo in tudi ni smelo obravnavati, saj si tožniki z njo niso mogli podaljšati pritožbenega roka iz prvega odstavka 348. člena ZPP/77. Po vsem obrazloženem je neutemeljeno tudi revizijsko sklicevanje na procesne kršitve, ki so jih tožniki uveljavljali v dopolnitvi pritožbe in ki naj bi se nadaljevale tudi pred sodiščem druge stopnje. Ker pritožbeno sodišče dopolnitve pritožbe ni moglo obravnavati, je ne more niti revizijsko sodišče. V reviziji izrečno ponovljeni dokazni predlog za zaslišanje drugotoženčeve matere meri na izpodbijanje pravilnosti in popolnosti v tej pravdni zadevi ugotovljenega dejanskega stanja, česar pa glede na izrečno določbo tretjega odstavka 385. člena ZPP/77 z revizijo ni dovoljeno uveljavljati.

Revizijsko sodišče je v okviru uradnega preizkusa iz 386. člena ZPP/77 ugotovilo, da v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje ni prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77 in da sta obe sodišči ob dejanski ugotovitvi, da sporni parceli nista bili predmet kupne pogodbe z dne 7.3.1960, z zavrnitvijo tožbenega zahtevka in z zavrnitvijo pritožbe tudi materialnopravno pravilno odločili. Zato je neutemeljeno revizijo tožnikov na podlagi 393. člena ZPP/77 zavrnilo, z njo pa tudi njihove priglašene revizijske stroške.