Jedro

V skladu z 2. alinejo 67. člena ZPIZ-1 je do invalidske pokojnin upravičen zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let. Tožena stranka to določbo zmotno razlaga tako, da je do invalidske pokojnine pod navedenimi pogoji upravičen le tisti invalid II. kategorije, ki je starost 50 let dopolnil še pred nastankom invalidnosti. V resnici je določbo 2. alineje 67. člena ZPIZ-1 potrebno razlagati tako, da pravico do invalidske pokojnine pod navedenimi pogoji pridobi tudi invalid II. kategorije, ki v času nastanka invalidnosti še ni bil star 50 let in sicer takrat, ko to starost dopolni.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke z dne 7. 9. 2012 in 18. 5. 2012, tožnika je od 17. 4. 2012 dalje razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu in mu od 26. 7. 2012 priznalo pravico do invalidske pokojnine, ki se izplačuje od prvega dne po prenehanju zavarovanja. Toženi stranki je naložilo, da v tridesetih dneh odloči o višini, odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine. Odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi dopolnilnega mnenja invalidske komisije II. stopnje, pridobljenega v času spora pred sodiščem. V dopolnilnem mnenju je komisija menila, da je pri tožniku od 17. 4. 2012 zaradi posledic poškodbe pri delu podana II. kategorija invalidnosti, saj je tožnikova delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za 50 ali več procentov. Tožnik 17. 4. 2012, ko je bil prvič obravnavan na invalidski komisiji, še ni bil star 50 let, vendar je to starost dosegel še preden je v predsodnem postopku invalidska komisija II. stopnje obravnavala njegovo pritožbo. Sodišče se je sklicevalo na stališče Vrhovnega sodišča v sodbi VIII Ips 99/2012 o tem, da je določbo 2. alineje 67. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) potrebno razlagati tako, da invalid II. kategorije, ki v času nastanka invalidnosti še ni star 50 let, pridobi pravico do invalidske pokojnine, ko dopolni 50 let starosti. Tožnik je 50 let dopolnil 26. 7. 2012, zato mu je sodišče od tega dne dalje priznalo pravico do invalidske pokojnine.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dokaznega predloga tožene stranke za dopolnitev dopolnilnega izvedenskega mnenja invalidske komisije II. stopnje. Sodišče druge stopnje toženi stranki neutemeljeno očita, da bi morala že na naroku uveljavljati kršitev določb pravdnega postopka zaradi neizvedbe dokaza z dopolnitvijo dopolnilnega izvedeniškega mnenja invalidske komisije II. stopnje, saj bi sodišče prve stopnje razloge za zavrnitev dokaznega predloga moralo navesti v sodbi. Sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe glede zmotne uporabe materialnega prava, temveč je zgolj povzelo razloge sodbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 99/2012 z dne 17. 12. 2012. Razlaga določbe 67. člena ZPIZ-1, kakršno sta uporabili nižji sodišči, je nesistemska in v nasprotju z namenom zakona. Iz 71. člena ZPIZ-1 izhaja, da morajo biti pogoji za priznanje pravic do invalidske pokojnine izpolnjeni na dan nastanka invalidnosti. Še bolj jasno to izhaja iz določbe 156. člena ZPIZ-1 o tem, da zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti pridobi z dnem nastanka invalidnosti. Za pridobitev pravice do invalidske pokojnine morajo biti sočasno izpolnjeni pogoji nastanka ustrezne kategorije invalidnosti, dopolnitve predpisane starosti ter v primeru, ko je vzrok nastanka invalidnosti bolezen, tudi dopolnitev minimalne pokojninske dobe. Zavarovanec ne more pridobiti pravice do invalidske pokojnine, če na dan nastanka invalidnosti niso sočasno izpolnjeni vsi pogoji priznanja pravice do invalidske pokojnine. Pravilnost tega stališča potrjuje določba 81. člena ZPIZ-1. V skladu s to določbo zavarovanec, ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let, lahko pridobi le pravico do poklicne rehabilitacije. Datum nastanka invalidnosti je bil odločilen za priznanje pravic še v času veljavnosti zakona iz leta 1992 in tako je ustrezne določbe tega zakona interpretirala tudi sodna praksa. Odstop od te prakse ni bil utemeljen. Glede na vse navedeno ni relevantno, da je tožnik starost 50 let dopolnil v času pred obravnavo pred invalidsko komisijo II. stopnje oziroma pred izdajo dokončne odločbe.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlog tožene stranke, da naj sodišče prve stopnje invalidski komisiji II. stopnje vrne dopolnilno izvedensko mnenje, da se komisija opredeli do tega, da tožnik na dan nastanka invalidnosti še ni star 50 let in zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine, je dejansko zahteva, da naj se invalidska komisija opredeli do pravnega vprašanja. V skladu z 243. členom ZPP se dokaz z izvedencem izvede le, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. V resnici bi bila bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, če bi sodišče sledilo predlogu tožene stranke in izvedencu prepustilo odločanje o uporabi materialnega prava, kar je funkcija sodišča. 7. V skladu z 2. alinejo 67. člena ZPIZ-1 je do invalidske pokojnin upravičen zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let. Tožena stranka to določbo zmotno razlaga tako, da je do invalidske pokojnine pod navedenimi pogoji upravičen le tisti invalid II. kategorije, ki je starost 50 let dopolnil še pred nastankom invalidnosti. V resnici je določbo 2. alineje 67. člena ZPIZ-1 potrebno razlagati tako, da pravico do invalidske pokojnine pod navedenimi pogoji pridobi tudi invalid II. kategorije, ki v času nastanka invalidnosti še ni bil star 50 let in sicer takrat, ko to starost dopolni. Takšno stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v sodbi VIII Ips 99/2012 z dne 17. 12. 2012, na katero se utemeljeno sklicujeta nižji sodišči. 8. Enako stališče (1) je Vrhovno sodišče zavzelo v zvezi z tolmačenjem določbe 3. alineje 67. člena ZPIZ-1. Ta določa, da pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61. let starosti (ženska). Tudi v navedeni zadevi tožnik ob nastanku invalidnosti ni dopolnil starosti 63 let, je pa to starost dopolnil pred izdajo prvostopenjske odločbe tožene stranke, zato je sodišče tožniku pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine priznalo od dopolnitve te starosti dalje.

9. Na podlagi ugotovitve, da je pri tožniku nastala invalidnost II. kategorije, da ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, da mu ta ni bila zagotovljena, ker je star nad 50 let je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožnika razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodb pri delu od 17. 4. 2012 dalje in ko mu je pravico do invalidske pokojnine priznalo od 26. 7. 2012, ko je dopolnil starost 50 let. 10. Res je sicer, da peti odstavek 156. člena ZPIZ-1 določa, da zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti ali telesne okvare oziroma z dnem nastanka potrebe po stalni pomoči in postrežbi pridobi pravice na podlagi invalidnosti, telesne okvare ali potrebe po stalni pomoči in postrežbi. Vendar te določbe ni možno razlagati tako, da zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti II. kategorije še ni dopolnil predpisane starosti, dopolni pa jo še pred dokončno odločitvijo o priznanju statusa invalida, ne more pridobiti pravice na podlagi invalidnosti niti od dne, ko izpolni starostni pogoj iz 2. alineje 67. člena ZPIZ-1. 11. Določba 81. člena ZPIZ-1 o tem, da pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti ter na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti in, ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal poln delovni čas ne pomeni, da tak zavarovanec ne more pridobiti pravice do invalidske pokojnine od dne, ko dopolni 50 let starosti, čeprav na dan nastanka invalidnosti tega pogoja še ni izpolnjeval. 12. Enako velja glede revizijskega sklicevanja na določbo 71. člena ZPIZ o tem, da če se zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost II. ali III. kategorije, že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela tako, da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti, izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene v tem zakonu za pridobitev nove pravice. Takšna določba ne pomeni ovire, da zavarovanec, ki na dan nastanka nove invalidnosti ne izpolnjuje z zakonom predpisanega pogoja starosti, takšno pravico pridobi z dnem, ko tak pogoj izpolni.

13. Tudi določba 81. člena ZPIZ-1 da zavarovanec, ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti pridobi pravico do poklicne rehabilitacije ne pomeni da tak zavarovanec po dopolnitvi 50. leta nima pravice do invalidske pokojnine.

14. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na drugačno prakso pritožbenega in revizijskega sodišča, ki naj bi bila razvidna iz v reviziji citiranih sodnih odločb. Te odločbe niso primerljive, v sodbah VIII Ips 99/2012 z dne 17. 12. 2012 in VIII Ips 189/2014 z dne 27. 1. 2015 pa je revizijsko sodišče zavzelo enako stališče, kot ga je zavzelo sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi.

15. Z revizijo uveljavljeni razlogi niso podani, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Sodba VIII Ips 189/2014 z dne 27. 1. 2015.