Jedro

Pravila o objektivni odgovornosti se uporabljajo samo takrat, ko nevarnost ni posledica nedopustnega ravnanja nosilca dejavnosti ali nepravilnega dela oškodovanca. Podlaga objektivne odgovornosti niso stvari ali dejavnosti, ki postanejo nevarne šele zaradi nepravilnega načina njihovega uporabljanja oz. opravljanja, niso pa nevarne že same po sebi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 421,36 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik zoper toženko zahteva plačilo odškodnine iz naslova nematerialne in materialne škode, ki jo je utrpel zaradi delovne nezgode. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju tožbeni zahtevek zavrnilo. Na podlagi izpovedi tožnika je sodišče ugotovilo, da je tožnik pri kitanju uporabljal lestev višine 2,10, da je kital stike na 3,5 m visokem stropu, da je pri delu uporabljal obe roki, da je pri kitanju stropnega kota hladilne komore stal na predzadnji prečki lestve in da se je pri delu stegoval, da je lahko z roko napravil čim daljši lok nad sabo, zaradi česar je tudi izgubil ravnotežje. Sodišče je menilo, da objektivna odgovornost ni podana, ker A lestev višine do 2,10 m ni nevarna stvar, kitanje spojev na višini od tal med 1,5 m in 1,8 m pa ni nevarna dejavnost, saj bi se lahko povsem varno opravljala ob upoštevanju vseh pravil in ukrepov varstva pri delu. Lestev, ki jo je tožnik uporabljal v času nezgode, je bila primerna za opravo tožnikovega dela. Delo na lestvi lahko postane nevarno zgolj, če se ne opravlja na pravilen način, npr. če oseba stoji na vrhu lestve in se pri delu nagiba ter s tem spreminja težišče telesa. Na takšen nepravilen način pa je lestev uporabljal tudi tožnik. Po oceni sodišča pa tudi ni podana krivdna odgovornost toženke. Za nastalo škodo je v celoti kriv tožnik, saj se mu pri delu ne bi bilo potrebno stegovati in nagibati, da bi dosegel stropni element, temveč bi moral za dosego odročnejših predelov pravočasno prestaviti lestev.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V obrazložitvi se je v celoti strinjalo z razlogi prvostopenjskega sodišča. 3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije. VS RS je s sklepom II DoR 113/2011 z dne 16. junija 2011, dopustilo revizijo glede vprašanja materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o neobstoju odškodninske obveznosti tožene stranke za tožniku nastalo škodo iz naslova kavzalne odgovornosti.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje in v skladu s sklepom o dopustitvi revizije tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga ugoditev reviziji in spremembo sodbe sodišča druge stopnje tako, da spozna tožnikovo pritožbo za utemeljeno in ugodi tožbenemu zahtevku. Navaja, da je konkretna lestev, ki jo je pri delu uporabljal tožnik, nevarna stvar, delo, t.j. kitanje stikov do višine 3,5 m s konkretne lestve, pa nevarna dejavnost. V sodni praksi je ustaljeno, da tudi če določena stvar ni nevarna sama po sebi, lahko postane nevarna glede na okoliščine posameznega primera. Sodna praksa stoji na stališču, da je potrebno ugotoviti, ali določena dejavnost oz. določena stvar pomeni večjo nevarnost od povprečne nevarnosti glede na okoliščine primera in glede na tistega, ki delo opravlja. Določena dejavnost je nevarna, ko je glede na življenjske izkušnje pogostost škodnih posledic večja, ko pride do škodnih primerov kljub ustrezni skrbnosti in ko se določenim posledicam že statistično ni mogoče izogniti. Sodba sodišča druge stopnje je v nasprotju s sodno prakso (II Ips 97/2009, VSD Pdp 893/2009, II Ips 23/2003, II Cp 602/2009).

5. Toženka v odgovoru na revizijo nasprotuje njenim razlogom in se zavzema za njeno zavrnitev. Prav tako priglaša stroške.

6. Revizija ni utemeljena.

7. V postopku so bila pravnomočno ugotovljena naslednja dejstva, na katera je revizijsko sodišče vezano, in sicer da je tožnik uporabljal 2,10 m visoko A lestev, da je v trenutku pred škodnim dogodkom stal na predzadnji prečki lestve na višini med 1,5 m in 1,8 m, da je bil strop komore, do katerega se je tožnik pri delu stegoval, visok 3,5 m in da je tožnik visok 1,78 m. 8. Nevarna dejavnost je tista dejavnost, pri kateri gre za povečano nevarnost t.j. za nevarnost, kjer obstaja statistično večja nevarnost nastanka škode, kot je to običajno, in kjer potencialno grozeča škoda ne bo majhna. Sodna praksa VS RS upošteva, da je objektivna odgovornost le izjema od splošnega pravila in da ni bila uzakonjena zaradi običajnih nevarnosti, ki smo jim izpostavljeni na vsakem koraku, temveč zaradi stvari in dejavnosti, ki so tako nevarne, da jih kljub zadostni skrbnosti ni mogoče nadzorovati in nevarnosti ni mogoče odkloniti ter praviloma in pogosto povzroča posledice (primerjaj II Ips 683/2007). Nevarna dejavnost je tista, pri kateri jo varstvena pravila skušajo zmanjšati, a je kljub vsemu ne morejo spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti. Pravila o objektivni odgovornosti se uporabljajo samo takrat, ko nevarnost ni posledica nedopustnega ravnanja nosilca dejavnosti ali nepravilnega dela oškodovanca. Podlaga objektivne odgovornosti niso stvari ali dejavnosti, ki postanejo nevarne šele zaradi nepravilnega načina njihovega uporabljanja oz. opravljanja, niso pa nevarne že same po sebi (primerjaj II Ips 659/2004, II Ips 198/2006).

9. Uporabljena lestev v tem primeru ni nevarna stvar oz. delo tožnika v konkretnem primeru ni bilo nevarno. Tožnik je uporabljal A lestev, ki je varnejša od navadne lestve. Glede na to, da je tožnik stal na višini med 1,5 m in 1,8 m in da je sam visok 1,78 m, se mu do višine 3,5 m ni bilo potrebno stegovati. Glede na ugotovljeno tožniku tudi ne bi bilo treba stati na predzadnji prečki, da bi dosegel strop. Tožnik je tako stal previsoko in se je preveč stegoval izven težišča lestve, kar je povzročilo izgubo ravnotežja. Tožnik bi moral stati nižje in zatesniti krajši odsek oz. tolikšen odsek, da bi to lahko varno storil, nato pa bi moral lestev prestaviti in zatesniti naslednji odsek. Z opisano pravilno uporabo lestve bi se tožnik lahko v celoti izognil škodnemu dogodku. Tako v konkretnem primeru tožnikovo delo ni bilo nevarno že samo po sebi, ampak je to postalo zaradi nepravilne uporabe lestve. S tem pa je pojmovno izključena uporaba pravil o nevarni stvari oz. nevarni dejavnosti.(1)

10. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)).

11. Odločitev o stroških temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožnik z revizijo ni uspel, zato je dolžan toženki povrniti zahtevane stroške odgovora na revizijo, ki so bili potrebni. Sodišče jih je v skladu s stroškovnikom in Odvetniško tarifo odmerilo na 421,36 EUR (900 točk za sestavo odgovora na revizijo, ki vključuje tudi stroške konference s stranko, prejema in pregleda sodbe ter končnega poročila stranki, materialni stroški v višini 2 %). Tožnik je dolžan plačati odmerjene stroške v petnajstdnevnem paricijskem roku, ki prične teči naslednji dan po vročitvi te sodbe (prvi, drugi in tretji odstavek 313. člena ZPP). Če tožnik v paricijskem roku svoje obveznosti plačila pravdnih stroškov ne bo izpolnil, bo prišel v zamudo (299. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)) in bo od zamude dalje dolžan toženki plačati še zakonske zamudne obresti (378. člen OZ).

Op. št. (1): Zadeve II Ips 97/2009, VSD Pdp 893/2009, II Ips 23/2003, II Cp 602/2009, na katere se sklicuje tožnik, niso uporabne za odločitev v tej zadevi, saj gre sicer v vseh zadevah za škodni dogodek zaradi padca z lestve, vendar v nobeni zadevi ni bilo vsebinsko presojano, ali in zakaj gre za objektivno odgovornost, saj ta v revizijskem ali pritožbenem postopku ni bila sporna.