Jedro

Pri vsaki prisilni poravnavi je predhodni postopek tako kratek, da praktično vzeto do priglasitve udeležbe upnikov v njem niti ne more priti. To pa ne pomeni, da je upnikom v prisilni poravnavi na ta način odvzeta pravica do pravnega sredstva. Upniki imajo v prisilni poravnavi pravico do ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, v katerem lahko uveljavljajo vse vsebinske razloge proti vodenju postopka prisilne poravnave. Na ta način so zavarovane vse njihove pravice, ki bi sicer lahko bile prizadete z vodenjem postopka prisilne poravnave.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju zahteva), odločilo, da se ustavi postopek preventivnega prestrukturiranja (1. točka izreka) in nad dolžnikom začne postopek prisilne poravnave (2. točka izreka). Za člane upniškega odbora navadnih finančnih upnikov je imenovalo A. d. d., B. d. d., in C. d. o. o. (4. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je kot nedovoljeni zavrglo pritožbi upnikov D., d. o. o. in C., d. o. o..

3. Vrhovno državno tožilstvo v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, natančneje zmotno uporabo določb ZFPPIPP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

4. Na zahtevo so odgovorili dolžnik ter upnika. Dolžnik je predlagal njeno zavrnitev, upnika pa sta zahtevi pritrdila in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje drugostopenjskemu sodišču. O dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

5. Zahtevo državno tožilstvo vloži, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, to je, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (tretji odstavek 385. člena ZPP). Državno tožilstvo v zahtevi v zvezi z zastavljenim vprašanjem procesne legitimacije upnika za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka preventivnega prestrukturiranja in začetku postopka prisilne poravnave uveljavlja nepravilno uporabo 126. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 49. člena ter 3. točko 55. člena ZFPPIPP in neuporabo četrtega odstavka 49. člena in prvega odstavka 57. člena, vse v zvezi s sedmim odstavkom 44.u člena ZFPPIPP.

6. Zastavljeno vprašanje izpolnjuje kriterij iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, ker se o tem, za postopek prisilne poravnave pomembnem pravnem vprašanju, Vrhovno sodišče še ni izreklo.

O utemeljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

7. Sodišče druge stopnje je odločitev o zavrženju pritožb upnikov utemeljilo na ugotovitvi, da upnika nista izkazala, da sta stranki predhodnega postopka, saj nista verjetno izkazala svoje terjatve do dolžnika in nista prijavila udeležbe v predhodnem postopku.

8. ZFPPIPP v prvem odstavku 5. člena ureja postopke zaradi insolventnosti. To so postopek prisilne poravnave, postopek poenostavljene prisilne poravnave in stečajni postopki. Med postopke zaradi insolventnosti ZFPPIPP postopka preventivnega prestrukturiranja ne uvršča. To je tudi logično, saj insolventnost, ki je (splošna) predpostavka za začetek postopka zaradi insolventnosti, pri dolžniku, nad katerim se vodi postopek preventivnega prestrukturiranja, še ni nastopila.

9. Postopek prisilne poravnave ima v odnosu do postopka preventivnega prestrukturiranja samostojno naravo. Zato za odločitev v obravnavani zadevi ni bistveno, ali je dolžnik predlog za začetek postopka prisilne poravnave vložil po ustavitvi postopka preventivnega prestrukturiranja ali neodvisno od tega. Tega ne spremeni niti določba 2. točke tretjega odstavka 44.u člena ZFPPIPP, po kateri pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja ne prenehajo v primeru, če dolžnik ali upnik v enem mesecu od objave sklepa o ustavitvi postopka preventivnega prestrukturiranja vloži predlog za začetek postopka prisilne poravnave.

10. ZFPPIPP v 49. členu postopek zaradi insolventnosti deli na predhodni in glavni postopek. Predhodni postopek je postopek, v katerem sodišče odloča o pogojih za začetek postopka zaradi insolventnosti in se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka, glavni postopek pa se začne s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti.

11. Vprašanje, ali izdaja sklepa o začetku postopka prisilne poravnave spada v okvir predhodnega ali glavnega postopka, je v tej zadevi pomembno zaradi opredelitve strank postopka in s tem povezanim vprašanjem procesne legitimacije za vložitev pritožbe.

12. Iz sistemske ureditve ZFPPIPP izhaja, da je zakonodajalec odločanje sodišča o začetku prisilne poravnave (pododdelek 4.2.3), uvrstil v okvir predhodnega postopka (glej oddelek 4.2 Predhodni postopek prisilne poravnave), zato je razumno sklepati, da „točko preloma“ predhodnega v glavni postopek predstavlja pravnomočnost sklepa, s katerim sodišče odloči, da se nad dolžnikom začne postopek prisilne poravnave.

13. Na razmejitev predhodnega in glavnega postopka pa ne vpliva niti čas nastanka pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave (157. člen ZFPPIPP). Tudi to določba je umeščena v oddelek 4.2 Predhodni postopek prisilne poravnave.

14. Procesno legitimacijo vložiti pritožbo ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). V predhodnem postopku zaradi insolventnosti je procesna dejanja upravičen opravljati tudi upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku (3. točka 55. člen ZFPPIPP). Prav te določbe je pritožbeno sodišče tudi uporabilo.

15. Pritožbenemu sodišču bi bilo mogoče očitati, da je nepravilno uporabilo tisti del določbe 3. točke 55. člena ZFPPIPP, ki govori o tem, da mora pritožnik verjetno izkazati svojo terjatev do dolžnika (česar pa zahteva za varstvo zakonitosti ne uveljavlja), ne pa tistega dela določbe, ki terja, da pritožnik prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku.

16. Zahteva uveljavlja, da v primeru ustavitve postopka preventivnega prestrukturiranja predhodnega postopka sploh ni. Temu ni mogoče pritrditi. Res je le, da je predhodni postopek pri vsaki prisilni poravnavi tako kratek, da praktično vzeto niti ne more priti do priglasitve udeležbe upnikov v njem. To pa ne pomeni, da je upnikom v prisilni poravnavi na ta način odvzeta pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Upniki imajo v prisilni poravnavi pravico do ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave (pododdelek 4.4.2), v katerem lahko uveljavljajo vse vsebinske razloge proti vodenju postopka prisilne poravnave. Na ta način so zavarovane vse njihove pravice, ki bi sicer lahko bile prizadete z vodenjem postopka prisilne poravnave.

17. Na podlagi obrazloženega je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo, ker ni našlo kršitev, ki jih uveljavlja (378. člen v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP).

18. Izrek o stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.