Jedro

Sprememba naročila mora biti izražena jasno in se nanjo ne da sklepati na osnovi posrednih navedb (izjav) tožnika, danih v drugih postopkih, torej izven notranjega razmerja med mandatarjem in naročiteljem.

Stranka mora pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s posamezno listino dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka.

Če dokazni predlog ni ustrezno substanciran, odsotnost strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo spremembo tožbe dovolilo (I. točka izreka sklepa) ter zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 6.730,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.8.2008 do plačila ter mu povrniti pravdne stroške (I. točka izreka sodbe). Sklenilo je še, da je tožeča stranka dolžna povrniti pravdne stroške toženi stranki v višini 753,00 EUR ter stranski intervenientki v višini 832,60 EUR, vse v roku petnajstih dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka sodbe).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožnik. Navaja, da se prvo sodišče v obrazložitvi sodbe ne opredeli do dokaznih listin v sodnem spisu, ki jih je predložil, s čimer uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je zaslišan prepričljivo ovrgel zatrjevani dogovor v zvezi z uporabnino ter je jasno opisal ozadje sporov s stransko intervenientko. Tožnik je tudi jasno in natančno pojasnil, kaj pomeni izjava z dne 12.1.2003, pri čemer je šlo za jamstvo za denar v višini le do 15.000,00 USD, ki ga je tožnik prejel od stranske intervenientke. Dejstvo je, da je tožena stranka opravilo nakazilo po navodilu, njej očitno bolj priljubljene stranske intervenientke, brez kakršnekoli pravne osnove in arbitrarno. Še več, celo v več ključnih momentih nasprotuje lastnim zapisom in dopisom. Tožena stranka je že razpolagala s celotno uporabnino (tako tisto, ki pripada stranski intervenientki, kot tisto, ki pripada tožniku), pa je to tožniku prikrivala in še več, posredovala mu je dopise, da sporoči št. računa za nakazilo in vse ostale pozive. Vse navedeno je skrajno nelogično, če naj bi tožena stranka že od začetka vedela, da obstoji dogovor, da gre celotna uporabnina stranski intervenientki. Še v decembru 2008 je tožena stranka takratnemu odvetniku tožnika zatrjevala (e-pošta 18.12.2008), da do nakazila ni prišlo, saj nima soglasja za razpolaganje z denarjem, čeprav je sama tožena stranka izpovedala, da je nakazilo uporabnine izvedla zgolj in samo stranski intervenientki in to že mesece pred decembrom 2008. Listine iz pravdnega spisa Okrožnega sodišča v Kranju P 635/2008 so bile vložene v spis šele po prvem naroku za glavno obravnavo, torej evidentno prepozno. Ker je sodišče formalno in dejansko upoštevalo prepozne listine nasprotnih strank, bi moralo upoštevati tudi listine tožnika, ki jih je v sodni spis vložil na zadnjem naroku.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila ter je predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče se strinja z materialnopravnim izhodiščem sodišča prve stopnje, da je tožnik s konkludentnimi dejanji odobril s strani tožene stranke opravljena pravdna dejanja v postopku za plačilo uporabnine in s tem toženi stranki podelil opravičenje za zastopanje z enako vsebino, kot je bila vsebina izjave volje, ki jo je tožena stranka že izjavila.

6. Ni sporno, da je bilo med pravdnima strankama sklenjeno mandatno razmerje, katerega vsebina je bila, da je tožena stranka v tožnikovem imenu in za njegov račun upravičena sprejeti denarni znesek, ki ga je bil po sodbi Okrožnega sodišča v Kranju P 336/2001 z dne 1.3.2001 dolžan izplačati dolžnik G., d.o.o. (glej priloga A9, A10) z izrecnim naročilom, da se prejeti znesek, ki je bil prisojen v tožnikovo korist nakaže na njegov račun (priloga A3, A4, A12).

7. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka svojo obveznost pravilno izpolnila oz. da je imela pravno podlago za nakazilo, po sodbi prisojene uporabnine v korist tožnika, tretji osebi. Na podlagi 768. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) mora prevzemnik naročila izvršiti naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodarsvetnik oziroma kot dober gospodar; pri tem mora ostati v njegovih mejah in v vsem paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo. Naročilo tožnika je bilo jasno, s strani dolžnika sprejem denarnega zneska in nakazilo njemu pripadajoče uporabnine na njegov tekoči račun. Niti iz trditvene podlage niti iz listin spisa ne izhaja, da bi tožena stranka s strani naročitelja (tožnika) prejela kakršnokoli spremembo vsebine naročila. Sprememba naročila mora biti izražena jasno in se nanjo ne da sklepati na osnovi posrednih navedb oziroma izjav tožnika, danih v drugih postopkih in okoliščinam, torej izven notranjega razmerja med mandatarjem in naročiteljem. Razmerje tožnika s stransko intervenientko namreč na vsebino naročila, ki je bil predmet med pravdnima strankama sklenjene mandatne pogodbe, ne more vplivati. Tudi sicer mora mandatar delovati po navodilih in izključno v interesu naročitelja in mora v primeru konfliktov interesov med dvema naročiteljema, ki sta z njim sklenila mandatno pogodbo, o navzkrižju interesov seznaniti naročitelja ter eventuelno od pogodbe odstopiti.

8. Pravilno je tudi stališče tožnika, da mora stranka pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s posamezno listino dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Če dokazni predlog ni ustrezno substanciran, odsotnost strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo. Stranka, ki z listinskimi dokazi razpolaga, se ne more sklicevati na to, da se te listine nahajajo v drugem spisu.

9. Ker je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo iz razloga, ker je izhajalo iz napačnega materialnopravnega izhodišča, zaradi česar dokaznega postopka v zvezi z ostalimi predpostavkami poslovne odškodninske odgovornosti ni izvajalo, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dokazni postopek dopolniti v smeri ugotavljanja ostalih predpostavk, ki morajo biti podane za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka ter se opredeliti tudi do ugovorov tožene stranke v zvezi z višino terjatve.

11. Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, je razveljavilo tudi odločitev o stroških pravdnega postopka ter odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).