Jedro

V skladu s sodno prakso se zahteva po lojalnosti do delodajalca, ki se lahko razteza tudi v sfero, ki ni ozko povezana z pogodbenimi ali drugimi obveznostmi iz delovnega razmerja, nanaša tudi na policista v delovnem razmerju pri toženki. Delo na policiji, kot pomembni javni službi s posebnimi pooblastili tudi na področju odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj predpostavlja, da policisti in uslužbenci policije nasploh sami tudi v osebnem življenju spoštujejo in upoštevajo veljavne predpise. Tega ne more spremeniti dejstvo, da je bila tožnica v času izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na poklicni rehabilitaciji. Poklicna rehabilitacija ne pomeni, da je v času rehabilitacije povsem prenehala njena vez z delodajalcem, da je zato prenehala prepoved škodljivega ravnanja in da ji delodajalec v primeru ugotovljenih kršitev ni mogel izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice za razveljavitev sklepov toženke z dne 4. 4. 2013 in 15. 5. 2013 (ki se nanašata na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici) (1), za ugotovitev, da ji delovno pri toženki ni prenehalo in ji še traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja, zahtevek za poziv na delo in izvajanje programa poklicne rehabilitacije ter zagotovitev delovnega mesta po končani rehabilitaciji, obračun nadomestila plače od vključno marca 2013 do ponovnega nastopa dela ter prijavo v matično evidenco zavarovancev. Nadalje je zavrnilo zahtevek za razveljavitev sklepov toženke dne 20. 3. 2013 in 15. 5. 2013 (v zvezi s prepovedjo opravljanja dela in odvzema službene pištole, službene izkaznice ter preklica gesel za dostop do baz podatkov, ki jih uporablja toženka), za izročitev službene pištole in izkaznice ter gesel za dostop podatkov, za plačilo jubilejne nagrade za 10 let delovne dobe ter zahtevek za povračilo stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo, v kateri se sklicuje na revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter revizijskemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. V reviziji najprej opozarja na napačno uporabo materialnega prava, saj do ravnanja, ki je predmet očitkov, ni prišlo v delovnem času pri toženki, niti v povezavi z delovnim razmerjem tožnice. Vse kar se ji očita, naj bi se zgodilo v njeni zasebni sferi, brez povezave z njenimi delovnimi obveznostmi in brez vpliva na izpolnjevanje teh obveznosti. Sklicevanje sodišča na posebno naravo dela policista je neutemeljeno in nedopustno širi obveznosti iz delovnega razmerja. Ne drži, da bi Zakon o policiji kot eno od temeljnih nalog policistov določal preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Ne pride v poštev sklicevanje na kršitev iz prvega odstavka 93. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU), saj ta določa, da mora javni uslužbenec opravljati delo v skladu s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti in kodeksom etike, tožnici pa se ne očita, da bi ravnanje izvedla pri opravljanju dela. Zmoten je zaključek, da je kršila 15. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 6. 2006, saj se določbe pogodbe nanašajo na njeno obveznost v času opravljanja delovnih obveznosti. Tožnica v času izredne odpovedi ni opravljala dela policistke, temveč je bila na poklicni rehabilitaciji. V tem obdobju njeno razmerje do delodajalca ni bilo urejeno s pogodbo o zaposlitvi, temveč s posebno pogodbo, ki so jo sklenili zavod za pokojninsko zavarovanje, delodajalec in delavka. Uveljavlja bistveno kršitev odločb postopka (na katero opozarja že ves čas), in sicer neutemeljeno zavrnitev predlaganih dokazov, zaradi česar naj bi ji bilo onemogočeno dokazovanje. Posledično je bilo napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Stališče sodišč o nepotrebnosti razjasnjevanja vseh pomembnih okoliščin in v zvezi s tem izvedbo predlaganih dokazov je nesprejemljivo, posebej ker ni bila pravnomočno obsojena zaradi storitve kaznivega dejanja. Po dveh letih zoper tožnico ni bila vložena niti obtožnica. Nesprejemljivo je stališče, da v postopku odpovedi ni treba zadostiti dokaznim standardom, kot jih terja kazenski postopek.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - v nadaljevanju ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožnica v reviziji uvodoma navaja, da izpodbija pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje in nato, da predlaga spremembo sodbe v celoti, vendar iz nadaljevanja revizije očitno izhaja, da je ta vložena le zoper odločitev v delu, v katerem se ta nanaša na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, obstoj delovnega razmerja, reintegracijo in reparacijo, ne pa zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka za razveljavitev sklepov toženke z dne 20. 3. 2013 in 15. 5. 2013 o prepovedi opravljanja dela in odvzemu službene pištole, itd, o zavrnitvi zahtevka, da je toženka dolžna tožnici izročiti to pištolo in službeno izkaznico ter gesla za dostop do baz podatkov ter zavrnitvi zahtevka za plačilo jubilejne nagrade. Zato je revizijsko sodišče obravnavalo revizijo le zoper odločitev sodišča, ki jo tožnica dejansko izpodbija (2).

8. V zvezi z uveljavljeno bistveno kršitvijo določb postopkov, ki jo revidentka povezuje z neutemeljeno zavrnitvijo predlaganih dokazov, je revizija presplošna, da bi omogočala ustrezen revizijski preizkus. Tožnica sploh ne navede, katerih konkretnih dokazov sodišče prve stopnje ni utemeljeno zavrnilo in v čem je v zvezi s tem podana tudi kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje (3) - zlasti ker iz izpodbijane sodbe izhaja, da se je pritožbeno sodišče obširno opredelilo do pritožbenih očitkov tožnice v zvezi z izvedbo dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje ter v zvezi z dokazno presojo tega sodišča. 9. Sodišči druge in prve stopnje se pri presoji tudi nista izrecno opredelili do dokaznih standardov v zvezi s kazenskim postopkom; zato je neutemeljen splošen očitek tožnice, da naj bi bilo to navedeno. Sodišče druge stopnje je dovolj jasno obrazložilo, da mora v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) sodišče preizkusiti, ali imajo očitane kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja tudi vse znake kaznivega dejanja, vendar to še ne pomeni, da sodišče v delovno pravnem sporu odloča o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti delavca. Zato na odločitev ne morejo vplivati revizijske navedbe o tem, da zoper tožnico še bi bila vložena obtožnica, itd. 10. V zvezi z revizijskimi navedbami, da do očitane kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti ni prišlo v delovnem času, da kršitve niso povezane z delovnim razmerjem, temveč so v zasebni sferi tožnice, da očitanih protipravnih ravnanj ni izvedla pri opravljanju del in da v času izredne odpovedi sploh ni opravljala dela policistke, saj je bila na poklicni rehabilitaciji, se je načeloma mogoče strinjati s tem, da so dolžnosti in obveznosti, ki jih mora izpolnjevati delavec, vezane predvsem na delovni proces in povezane z naravo dela delavca, vendar ne izključno. Širjenje delavčevih obveznosti oziroma pričakovanih ravnanj v prosti čas in zunaj prostora delodajalca oziroma v sfero delavčeve zasebnosti je mogoče le izjemoma - v primerih, ki jih je treba presojati v vsaki konkretni situaciji in ob izhodišču, ki je opredeljeno v 35. členu ZDR (v tej zadevi tudi v povezavi s 5. členom ZJU). Iz te določbe izhaja, da se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Doseg te zakonske določbe zahteva presojo ob upoštevanju narave dela, ki ga delavec opravlja, večkrat tudi v povezavi z njegovim položajem pri delodajalcu (4). Na drugi strani ni zanemarljiva niti dejavnost oziroma položaj delodajalca.

11. V skladu s sodno prakso se zahteva po lojalnosti do delodajalca, ki se lahko razteza tudi v sfero, ki ni ozko povezana z pogodbenimi ali drugimi obveznostmi iz delovnega razmerja, nanaša tudi na policista v delovnem razmerju pri toženki (5). Splošna opredelitev obveznosti vzdržati se vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja ter glede na naravo dejavnosti delodajalca materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala interesom delodajalca v obliki generalne klavzule in tudi po posameznih alinejah (npr. kršitev zakona oziroma drugih predpisov) izhaja tudi iz 15. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi. Delo na policiji, kot pomembni javni službi s posebnimi pooblastili tudi na področju odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj predpostavlja, da policisti in uslužbenci policije nasploh sami tudi v osebnem življenju spoštujejo in upoštevajo veljavne predpise. To je pogoj za vzdrževanje in zaupanje javnosti, ki je potrebno za uspešno delo policije. Zato pomeni oziroma bi lahko pomenilo ravnanje, kot je bilo ugotovljeno in dokazano tožnici, z vidika ciljev in interesov, ki jih mora zasledovati policija, veliko moralno škodo, tudi če je tožnica to storila izven delovnega časa in v zasebnih prostorih. Tega ne more spremeniti dejstvo, da je bila tožnica v času izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na poklicni rehabilitaciji. Poklicna rehabilitacija ne pomeni, da je v času rehabilitacije povsem prenehala njena vez z delodajalcem, da je zato prenehala prepoved škodljivega ravnanja in da ji delodajalec v primeru ugotovljenih kršitev ni mogel izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Iz 88. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), ki je veljal ob izdaji odločbe o poklicni rehabilitaciji tožnici in sklenitvi pogodbe o poklicni rehabilitaciji tožnice (6) izhaja, da je delodajalec dolžan zagotoviti poklicno rehabilitacijo zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje. Delodajalca zavezuje tudi pogodba o poklicni rehabilitaciji, ki določa njegove obveznosti do delavke (7).

12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Tožnici se očita, da je naklepoma kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja velike tatvine po prvem odstavku 205. členu KZ-1 v zvezi z 20. členom istega zakona in da je naklepoma huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnici se očita, da je dne 6.3.2013 M. Č. (ki je bil takrat star 91 let) protipravno odtujila 56.000 EUR, in sicer na posebno predrzen način in pri tem izrabila nemoč drugega.

Op. št. (2): Tudi sicer odločitev o sporu glede zakonitosti prepovedi opravljanja dela ter odvzema službene pištole, izkaznice in preklica gesel ter izročitev pištole, izkaznice in gesel ne predstavlja odločitve v sporu, glede katere bi bila revizija dovoljena že po samem zakonu (31. člen ZDSS-1), saj ne gre za spor o prenehanju delovnega razmerja. Tudi znesek iz naslova jubilejne nagrade (ki sicer nima nobene zveze s sporom o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi) ne dosega revizijskega minimuma (367. člen ZPP v povezavi z 31. členom ZDSS-1), zaradi česar tudi v tem delu revizija ne bi bila dovoljena.

Op. št. (3): Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji.

Op. št. (4): Glej npr. odločbe VIII Ips 81/2007, VIII Ips 343/2007VIII Ips 303/2010, VIII Ips 275/2011, VIII Ips 207/2013. Op. št. (5): Glej npr. odločbe VIII Ips 426/2009, VIII Ips 255/2010, VIII Ips 66/2014. Op. št. (6): Enako izhaja iz 79. člena ZPIZ-2. Op. št. (7): Glej III. člen pogodbe z dne 6. 11. 2009.