Jedro

Če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, se zahteva mnenje drugega izvedenca.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Vsak udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se solastno premoženje, ki obstoji iz nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 256 k.o., kjer je vpisana lastninska pravica za predlagatelja do 961/1080, za nasprotno udeleženko pa do 119/1080, razdruži tako, da celotno nepremičnino prejmeta v izključno last predlagatelja, ki sta dolžna izplačati nasprotni udeleženki denarno vrednost njenega deleža, in sicer v znesku 2.402.646,00 SIT v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje tega sklepa do plačila. Odločilo je tudi, da ima nasprotna udeleženka zastavno pravico na nepremičninah, vpisanih pri vl. št. 256 k.o., do višine vrednosti svojega deleža, dokler ji vrednost ne bo v celoti izplačana.

Zoper ta sklep je vložila pritožbo nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov, ki jih predvideva Zakon o pravdnem postopku (ZPP/77) v 1. odstavku 353. člena v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). V pritožbi navaja, da je podana kršitev določb postopka, saj je udeleženka na zadnjem naroku pojasnila svoje stališče, da se s civilno delitvijo ne strinja, temveč izrecno uveljavlja delitev nepremičnine v naravi. Do take delitve ima pravico v smislu določil člena 122 ZNP. Že ves čas zasleduje namero, da prejme v last ustrezen del zemljišča, da bo to odstopila sinu za gradnjo hiše. Pri tem se sklicuje na mnenje izvedenca A.Č., ki je bilo predloženo v spis in ta je izdal poročilo o možnosti delitve zemljišča v naravi. Predlagatelja sta med postopkom predlagala revalorizacijo cenitve iste izvedenke, ki je svoje cenitveno poročilo spremenila, ugotovila manjšo vrednost gradbenih nepremičnin in tako sta prišla predlagatelja do rezultata, da jima pripada večji delež na zemljišču. Sklicevala sta se na dejstvo, da naj bi bila hiša stara in nevzdrževana, torej znatno manj vredna. Takšni ugovori predlagateljev glede manjvrednosti stanovanjske hiše pa niso podprti z nobenim dokazom. Sodišče prve stopnje je revalorizacijo dopustilo, čeprav je udeleženka na zadnjem naroku temu nasprotovala in uveljavljala pravico do svojega podedovanega deleža v izmeri 543 m2 zemljišča minimalno. Na podlagi nadaljnih ugotovitev in izračunov je nasprotna udeleženka vložila predlog za ponovno otvoritev naroka dne 16.7.1999, o čemer sodišče sploh ni odločalo in je s tem kršilo pravila postopka. Predlaga postavitev novega izvedenca, ki bo realno ocenil nepremičnine, tako parc. št. 191/4 s stavbami, kakor 191/3 z nezazidanim stavbnim zemljiščem.

Predlagatelja sta na pritožbo nasprotne udeleženke odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Že po izteku pritožbenega roka je nasprotna udeleženka vložila dodatek k pritožbi, ki pa ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj je prepozen.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene izmed bistvenih kršitev določb postopka, ki jih zatrjuje pritožba, niti tistih iz 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. S tem ko sodišče prve stopnje ni odločalo o ponovni otvoritvi naroka na predlog nasprotne udeleženke, vložen tretji dan po zaključku naroka (16.7.1999), namreč ni storilo nobene kršitve določb postopka.

Iz pritožbe nasprotne udeleženke izhaja, da se ne strinja z dodatnim izvedeniškim mnenjem sodne izvedenke N. G. K. z dne 14.6.1999. V pritožbi se sklicuje na mnenje A.Č., iz katerega naj bi izhajala možnost delitve zemljišča v naravi in drugačna ocena vrednosti zemljišča parc. št. 191/3. Sodno postavljena izvedenka naj bi po mnenju pritožnice pri ugotovitvi vrednosti parcele 191/3 revalorizirani vrednosti deleža nepravilno oziroma brez posebne obrazložitve dodala še delež stroškov minulih vlaganj v višini 2% povprečne gradbene cene in to na celo površino parcele. Ta se obračunava za funkcionalno ugodnost le pri zazidanih stavbnih zemljiščih in zgolj na velikost koristne površine prostorov objekta na takem zemljišču. Ker je povečano revalorizirano vrednost upoštevala le pri nezazidanem stavbnem zemljišču parc. št. 191/3 in ne tudi pri zazidanem stavbnem zemljišču parc. št. 191/4, naj bi bili primerjalni vrednosti teh dveh vrst zemljišč v okviru nepremičnine kot celote v nesorazmerju. Pritožnica torej v pritožbi navaja nova dejstva, predlaga pa tudi postavitev novega izvedenca, ki bo znova ocenil nepremičnine.

Glede na takšne pritožbene navedbe je nastal utemeljen dvom v pravilnost podanega dodatnega izvedeniškega mnenja sodno postavljene izvedenke N.G.K. z dne 14.6.1999 ( 3. odstavek 261. člena ZPP/77). Z namenom, da se odpravi dvom v pravilnost ocene vrednosti parcele 191/3, bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku določiti novega izvedenca gradbene stroke, ki bo ocenil vrednost parcele 191/3 in odgovoril na trditve nasprotne udeleženke o domnevno napačni oceni vrednosti te parcele s strani sodno postavljene izvedenke. V primeru, da bo izvedenec ugotovil manjšo vrednost parcele 191/3, pa bo moral podati tudi svoje mnenje o možnosti fizične delitve nepremičnin v naravi oziroma primernosti takšne delitve glede na namen gradnje nasprotne udeleženke na tej parceli. Nato pa bo moral opraviti tudi revalorizacijo cenitve parcele 191/4 in ugotoviti sedanjo vrednost vseh nepremičnin in vrednost deležev predlagateljev in nasprotne udeleženke.

Pritožba ni utemeljena v delu, ko trdi, da je izvedenka napačno upoštevala tudi manjšo vrednost gradbenih nepremičnin, saj pritožba za to ne navede dejstev, ki bi pritožbenemu sodišču vzbujala dvom v pravilnost ocene vrednosti stanovanjske hiše s strani sodno postavljene izvedenke.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo, na podlagi določbe 1. odstavka 370. člena ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Vsak udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 126. člena v zvezi s 1. odstavkom 35. člena ZNP).