Jedro

Revizija ni dovoljena že po samem zakonu, prav tako pa ni bila predhodno dopuščena. Zaradi tega je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP).

Izrek

Reviziji se zavržeta.

Pravdni stranki in udeleženec postopka krijejo vsak svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta razvezana zakonca in starša v času trajanja zakonske zveze rojenih mld. otrok R. K. in A. K. Med staršema so bila sporna vprašanja dodelitve otrok v varstvo in vzgojo, o ureditvi stikov otrok s tistim od staršev, kateremu ne bosta dodeljena v varstvo in vzgojo in o višini preživnine, ki jima jo mora plačevati slednji. Sodišče prve stopnje je s sodbo, navedeno v uvodu, odločilo o predodelitvi mld. R. K. v varstvo in vzgojo očetu, mater zanj zavezalo plačevati po 390 EUR preživnine mesečno od 8. 9. 2005 dalje, očetu naložilo za čas od 8. 9. 2005 do 30. 11. 2008 plačevati za hčer A. po 220 EUR preživnine mesečno ter uredilo stike med sinom R. K. in materjo M. D.; višje oziroma drugačne zahtevke pravdnih strank je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča, kot je zapisalo v izreku izpodbijane sodbe, delno spremenilo, a je v vsebinskem pogledu izrek o odvzemu varstva in vzgoje za mld. sina R. K. in predodelitvi očetu R. K. le preoblikovalo v z materialnim pravom skladen izrek o spremembi odločbe o dodelitvi sina v varstvo in vzgojo materi v dodelitev v varstvo in vzgojo očetu, nekoliko pa je poseglo v odločitev o načinu stikov med materjo in sinom.

2. Zoper odločitev pritožbenega sodišča sta reviziji vložila toženec in udeleženec v postopku. Prvi jo izpodbija v delu, ki se nanaša na dodelitev hčere A. v varstvo in vzgojo materi ter v delu, ki se nanaša na preživnino za oba otroka. Drugi sodbo sodišča druge stopnje izpodbija glede preživnine, ki mu jo je dolžna plačevati mati M. D. 3. Tožnica je na obe reviziji odgovorila in revizijskemu sodišču predlagala, naj ju zavrne.

4. Reviziji nista dovoljeni.

5. Sodišče prve stopnje je sodbo, ki je bila predmet pritožbenega preizkusa, izdalo 17. 2. 2010. Po določbi (tedaj in sedaj veljavnega besedila) 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Če revizija po tej določbi ni dovoljena, je dovoljena le, če jo skladno z določbo 367.a člena istega zakona dopusti sodišče (dopuščena revizija). V takem primeru mora stranka najprej pri Vrhovnem sodišču vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP) in šele po morebitni dopustitvi revizijo samo.

6. V konkretnem primeru revizija ni dovoljena že po samem zakonu, prav tako pa ni bila predhodno dopuščena. Zaradi tega je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Obe reviziji je zato revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

7. Toženec in udeleženec v postopku nista upravičena do povrnitve revizijskih stroškov, ker z revizijo nista uspela (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi tožnica, ki so ji v revizijskem postopku nastali stroški v zvezi z vložitvijo odgovora na reviziji, do povrnitve le-teh ni upravičena: reviziji nista bili dovoljeni, zato vsebinski odgovor nanju ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP).