Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

V 1. točki in 1.1 točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je določeno, da je objekt s tlemi povezana stavba, narejena iz gradbenih proizvodov ali naravnih materialov, z enim ali več prostorov, v katere lahko človek vstopi. V pravni teoriji in praksi pa tudi ni dvomov ali dilem, da ima stavba stene in streho in da več prostorov v eni stavbi ali več namembnosti iste stavbe, še ne spreminja ene stavbe (objekt) v več različnih stavb (objektov). Izpodbijana sodba pa od tega ne odstopa. Zato vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Kranj, z dne 29. 3. 2010. Z navedeno odločbo je prvostopenjski inšpekcijski organ revidentu naložil, da takoj po vročitvi odločbe ustavi gradnjo čebelnjaka in kmečke lope tam navedenih dimenzij na tam navedenem zemljišču; da mora do 29. 9. 2010 odstraniti opisano nelegalno gradnjo in na zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje ter izrekel prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Tožena stranka je z odločbo z dne 8. 11. 2010 zavrnila revidentovo pritožbo zoper izpodbijani prvostopenjski akt. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah (npr. X Ips 774/2008, X Ips 776/2008, X Ips 151/2008, X Ips 238/2009, X Ips 406/2009, X Ips 414/2009, X Ips 206/2010, X Ips 278/2010) že zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.

7. Revident, kot pomembno pravno vprašanje, izpostavlja vprašanje:„ali gradnja več objektov pod isto streho vedno pomeni zgolj en objekt ali je mogoče pod isto streho zgraditi dva ali več različnih objektov, katerih legalnost gradnje se presoja ločeno za vsak objekt posebej“.

8. Izpostavljeno vprašanje pa ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Odgovor nanj je namreč jasen in mogoč že z branjem določb 1. točke in 1.1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1. V citiranih določbah ZGO-1 je določeno, da je objekt s tlemi povezana stavba, narejena iz gradbenih proizvodov ali naravnih materialov, z enim ali več prostorov, v katere lahko človek vstopi. V pravni teoriji in praksi pa tudi ni nobenih dvomov ali dilem, da ima stavba stene in streho in da več prostorov v eni stavbi in več namembnosti iste stavbe, še ne spreminja ene stavbe (objekta) v več različnih stavb (objektov). Smiselno enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo tudi v odločbi I Up 705/1999 z dne 12. 9. 2002. 9. Ker je odgovor na izpostavljeno vprašanje mogoč že z branjem določb 1. točke in 1.1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, izpodbijana sodba pa od tega ne odstopa, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.

10. Ker revident ni izkazal izpolnjevanje zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).