Jedro

Morebitna sanacija obravnavanih objektov po izdaji izpodbijane inšpekcijske odločbe lahko vpliva le na njeno izvršitev.

Pogoji za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja iz 19. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči morajo biti izpolnjeni kumulativno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Gradbena inšpektorica Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Kranj, je z izpodbijano odločbo kot prvostopenjski upravni organ tožniku naložila, da takoj po vročitvi odločbe ustavi gradnjo čebelnjaka s tlorisom 4 m x 7 m in kmečke lope s tlorisom 8,65 m x 5,4 m, oboje na zemljišču s parc. št. 616 k.o. ... Prvostopenjski upravni organ je tožniku še naložil, da mora na svoje stroške do 29. 9. 2010 odstraniti opisano nelegalno gradnjo in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje, izrekel pa je tudi prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, 14/05–popr. in 126/07, v nadaljevanju ZGO-1).Iz obrazložitve je razvidno, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni vsi pogoji za gradnjo brez gradbenega dovoljenja ne po določbah Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04, v nadaljevanju Pravilnik) ne po določbah zdaj veljavne Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08, v nadaljevanju Uredba). Prvostopenjski upravni organ namreč ugotavlja, da tako čebelnjak kot kmečka lopa presegata dopustno površino za gradnjo brez gradbenega dovoljenja iz 1. oz. 10. točke 8. člena Pravilnika. Čebelnjak presega dopustno površino za gradnjo brez gradbenega dovoljenja tudi po določbah Uredbe (16. člen), kmečka lopa pa je po določbah Uredbe nezahtevni objekt (5.b točka 11. člena). V nadaljevanju še ugotavlja, da investitor ni lastnik zemljišča, na katerem sta zgrajena predmetna objekta, zato tudi nima pravice graditi na tem zemljišču. Iz navedenih razlogov obravnavana objekta predstavljata nelegalno gradnjo, zato je izrekel ukrepe, ki jih za ta primer predpisuje ZGO-1. Ministrstvo RS za okolje in prostor je kot drugostopenjski upravni organ zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. V obrazložitvi svoje odločbe med drugim navaja, da je neutemeljena pritožbena navedba o nameravani uskladitvi spornih objektov z lokacijskima informacijama, saj se pravilnost izpodbijane odločbe presoja glede na dejansko in pravno stanje kot je obstajalo v času odločanja prvostopenjskega upravnega organa.

Tožnik v tožbi navaja, da je sporni objekt sestavljen iz več enostavnih objektov, in sicer lope v izmeri 30 m2, čebelnjaka v izmeri 20 m2, skednja v izmeri 16,71 m2 in senika v izmeri 8 m2. Celoten objekt je zgrajen v skladu z lokacijsko informacijo za pomožne kmetijske objekte, saj je njegova streha dvokapnica in je hkrati strop nad prostorom, višina kapi je nižja od 3 m, statični razponi so manjši od 3 m, od sosednjih zemljišč pa je objekt odmaknjen več kot 1,5 m. Ker je bil v času inšpekcijskega pregleda objekt zaprt, si inšpektor ni mogel ogledati njegove notranjosti, zato predlaga ponovni ogled. Tožnik še navaja, da je bil v času gradnje do 1/3 solastnik zemljišča, na katerem je zgrajen objekt, ostali solastniki pa so z gradnjo soglašali. Prav tako sporni objekt ni v nasprotju s prostorskimi akti, saj ima potrdilo KSS o posegu v prostor, s katerim se mu dovoljuje postavitev pomožnega gospodarskega objekta – zaprte lope ob čebelnjaku. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo. Sodišču je predlagala, naj tožbo zavrne, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 3. člena ZGO-1 se lahko gradnja novega objekta začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Izjemo od te splošne ureditve dopušča prvi odstavek 3a. člena ZGO-1, ki določa, da se lahko gradnja enostavnega objekta začne brez gradbenega dovoljenja. Tudi po ureditvi pred uveljavitvijo novele ZGO-1B (Uradni list RS, št. 126/07) za gradnjo enostavnega objekta ni bilo potrebno gradbeno dovoljenje, če je investitor pred začetkom gradnje pridobil lokacijsko informacijo, iz katere je izhajalo, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, in če je bila njegova velikost, način gradnje in rabe ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s Pravilnikom. V zvezi z gradnjo nezahtevnih objektov je v 120. členu ZGO-1B določena prehodna določba po kateri se šteje, da imajo nezahtevni objekti po tem zakonu, ki so z dnem začetka uporabe tega zakona že zgrajeni ali se je pred dnem začetka uporabe tega zakona pričelo z njihovo gradnjo in izpolnjujejo po dosedanjih predpisih določene pogoje za gradnjo enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja, gradbeno dovoljenje po samem zakonu.

Med strankama ni sporno, da tožnik gradbenega dovoljenja za obravnavani objekt nima, sporno pa je, ali bi tožnik tako dovoljenje moral pridobiti. Ker je tožnik v postopku povedal, da je z gradnjo spornega objekta začel v letu 2007, je glede na zgoraj opisano zakonsko ureditev treba ugotoviti, ali objekt izpolnjuje pogoje za gradnjo brez gradbenega dovoljenja oz. ali je mogoče šteti, da ima objekt gradbeno dovoljenje po samem zakonu. Zato pa je treba ugotoviti, ali objekt izpolnjuje v Pravilniku določene pogoje za gradnjo enostavnega objekta.

Sodišče najprej poudarja, da se strinja s stališčem drugostopenjskega upravnega organa, da se zakonitost izrečenega inšpekcijskega ukrepa presoja glede na pravno in dejansko stanje v času izdaje prvostopenjske upravne odločbe. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je v času izdaje prvostopenjske odločbe sporni objekt obsegal čebelnjak s tlorisom 4 m x 7 m in kmečko lopo s tlorisom 8,65 m x 5,4 m. Te ugotovitve so ustrezno in natančno dokumentirane tako s skicami kot s fotografijami in zapisnikom o ogledu, tudi tožnik pa je na zaslišanju povedal, da je predmetni objekt zgradil v navedenih dimenzijah. Glede na navedeno sodišče nima nobenega razloga, da teh ugotovitev ne bi v celoti sprejelo. Predmet inšpekcijskega postopka sta torej od začetka dva objekta, lagalnost pa se je ugotavljala za vsakega posebej. Tožbene navedbe, da je obravnavani objekt sestavljen iz več enostavnih objektov, so zato za odločitev v zadevi brezpredmetne. Poleg tega sodišče še dodaja, da morebitna sanacija obravnavanih objektov po izdaji izpodbijane inšpekcijske odločbe lahko vpliva le na njeno izvršitev.

Na ugotovljeno dejansko stanje je toženka pravilno uporabila materialno pravo. Kot je navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ne čebelnjak ne kmečka lopa ne izpolnjujeta pogojev iz 1. oz. 10. točke prvega odstavka 8. člena Pravilnika, saj ne ustrezata dopustni tlorisni površini za gradnjo brez gradbenega dovoljenja. Prav tako navedena objekta ne izpolnjujeta pogojev za enostavne objekte glede na sedaj veljavno ureditev. Ker tožnik gradbenega dovoljenja nima, to pomeni, da objekta predstavljata nelegalno gradnjo. Sodišče zato v tem pogledu v celoti sprejema razloge iz izpodbijane odločbe in ne navaja nadaljnjih razlogov za odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

V zvezi z navedbami v tožbi dodaja, da so morali biti pogoji za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja iz 19. člena Pravilnika izpolnjeni kumulativno, torej brez izjeme. Ker je med njimi tudi pogoj velikosti, ki v konkretnem primeru ni izpolnjen, to pomeni, da je tožnik brez gradbenega dovoljenja izvajal gradnjo, za katero je dovoljenje sicer predpisano. Niti lokacijska informacija niti potrdilo KSS o posegu v prostor pa nista dokumenta na podlagi katerih bi tožnik lahko gradil v nasprotju s temi določbami Pravilnika. Na odločitev sodišča tudi ne more vplivati tožbeni očitek, da ima tožnik na tem zemljišču pravico graditi, saj ima, kot rečeno, že neizpolnjevanje le enega izmed pogojev za gradnjo brez gradbenega dovoljenja za posledico, da mora investitor pridobiti tako dovoljenje.

Sodišče je iz vseh navedenih razlogov ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.