Jedro

Sodna praksa je sprejela stališče, po katerem pripada oškodovancem odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnjene zunanjosti, četudi ta ne dosega stopnje, ki po medicinskih kriterijih pomeni skaženost.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da morata toženi stranki nerazdelno plačati tožnici odškodnino v zneskih 7.479.345,00 SIT in 122.360,00 SIT ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 459.960,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega od zneskov, drugi toženec sam pa mora plačati še 4.720.655,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Ugotovilo je, da je drugi toženec povzročil prometno nesrečo, v kateri je bila tožnica hudo poškodovana. Prvotožena stranka odgovarja na podlagi zavarovanja za odgovornost, vendar le do zneska valorizirane zavarovalne vsote. Sodba temelji na ugotovitvi, da je bila tožnica v nesreči hudo poškodovana. Pretrpela je zelo dogotrajne in hude bolečine ter vrsto hudih nevšečnosti. Za pretrpljene in bodoče telesne bolečine ji je sodišče priznalo odškodnino v znesku 3.400.000,00 SIT. Zaradi posledic poškodb so se znatno zmanjšale njene življenjske aktivnosti, zlasti zaradi odstranitve vranice in zaradi poškodbe leve noge. Za duševne bolečine v zvezi s tem ji je sodišče priznalo 6.500,000,00 SIT. Poleg tega ji je prisodilo še odškodnino za strah v znesku 1.500,000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi skaženosti 800.000,00 SIT.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi drugega toženca in znižalo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti na 5.000.000,00 SIT. V ostalem je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo kot pravilno odškodnino za ostalo nepremoženjsko škodo.

Proti tej sodbi vlaga drugi toženec revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Zavzema se za določitev nižje odškodnine. Sklicuje se na svoje pritožbene navedbe. Opozarja na izvedeniško mnenje, po katerem skaženost ni podana. Na izvedeniško mnenje se sklicuje tudi v zvezi z ugodno prognozo tožničinega nadaljnjega okrevanja. Predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da sodbi spremeni tako, da tožnici prisodi manjšo odškodnino.

Revizija je bila vročena tožeči in prvi toženi stranki, ki nanjo nista odgovorili, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Pri določitvi odškodnine za pretrpljene in bodoče telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi skaženosti, sta sodišči prve in druge stopnje upoštevali ugotovitve izvedenca dr. V. S., po katerih je tožnica pretrpela več zelo hudih poškodb. Ugotovljene so bile raztrganina vranice ter hude poškodbe levega kolena, zlom levega notranjega gležnja, izpah levega skočnega sklepa ter več drugih poškodb. Hude bolečine je trpela 77 dni, lahke bolečine pa 2 meseca in jih trpi občasno še zdaj. Upoštevati je treba še tri in pol mesečno bivanje v bolnici, od tega 13 dni v intenzivni terapiji, štiri operacije, dvo in pol mesečno priklenjenost na posteljo ter dejstvo, da je imela 42 dni vstavljeno cevko za odvod urina.

Pretrpela je še številne druge hude nevšečnosti. Gre za posebno hudo in dolgotrajno trpljenje. Bolečine je izvedenec napovedal tudi v bodoče. Takšne bolečine in ostale nevšečnosti opravičujejo prisojeno odškodnino v znesku 3.400.000,00 SIT. Za to odškodnino in za ostale odškodninske zneske velja, da so določeni v skladu z merili, ki jih določa 200.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, in da so skladni z odškodninami, ki jih v primerljivih primerih pozna sodna praksa.

Pri odškodnini za strah je treba posebej upoštevati naravo poškodb in potrebo po intenzivni terapiji z vsemi nujnimi posegi. Veliko intenziteto strahu je izrečno potrdil tudi izvedenec.

V zvezi z odškodninskim zahtevkom zaradi skaženosti je izvedenec ocenil brazgotine zaradi ran in operacij tako, da gre po njegovi ugotovitvi za prizadetost zunanjosti težje stopnje. Tega po medicinskih kriterijih ni štel za skaženost. Vendar je sodna praksa sprejela stališče, po katerem pripada oškodovancem odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnjene zunanjosti, četudi ta ne dosega stopnje, ki po medicinskih kriterijih pomeni skaženost. Pri tožnici je izvedenec ugotovil, da ima na glavi 24 cm dolgo brazgotino, od katere je 12 cm vidne na levi strani čela. Poleg tega ima brazgotine na levi roki in levi nogi ter na trebuhu. Tožnica tudi močno šepa. Vse to so očitne spremembe na tožničini zunanjosti, ki jih tožnica ne more prikriti in ki ji vsekakor povzročajo duševne bolečine. Zato je upravičena do prisojene odškodnine za to obliko nepremoženjske škode.

Izvedenec je ugotovil 60 odstotno invalidnost, zaradi katere je občutno zmanjšana tožničina življenjska aktivnost. Bistveno teže hodi in je v tem pogledu za 60 odstotkov prikrajšana glede na stanje pred poškodbo. Pomembno je tudi zmanjšanje njene imunske sposobnosti.

Sodišče druge stopnje je upoštevalo toženčevo pritožbo in znižalo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti glede na pričakovano trajanje teh duševnih bolečin.

Odškodnina, prisojena na drugi stopnji, v pravilnem obsegu upošteva vse okoliščine v zvezi s tem, med ostalim tudi prognozo razvoja posledic, ki je glede bodočih bolečin in gibljivosti sklepov ugodna, glede možnih težav v zvezi delovanjem črevesa in glede potrebe po zatrditvi sklepa pa neugodna.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog ni podan. Prav tako niso podani razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo druge tožene stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).