Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je zahteval plačilo odškodnine in denarne rente, ker je dne 1. 4. 2019 utrpel amputacijo desne noge (podkolensko), zaradi malomarnega zdravljenja zdravnikov v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, kjer je prestajal zaporno kazen med letoma 2012 in 2013. Tožnik je ob prestajanju kazni zapora imel na palcu desne noge globoko gnojno rano. Specialist žilne kirurgije je v izvidu navedel, da gre za prisotnost gangrene. Zavod za prestajanje kazni je zaprosil za mnenje Zdravstveni dom Maribor (v nadaljevanju toženka) in na podlagi mnenj zdravnikov, je Zavod za prestajanje kazni zavrnil prošnjo tožnika za prekinitev prestajanja zaporne kazni. Tožnik je v tožbi navedel, da bi toženka morala dati pozitivno mnenje k prošnji za prekinitev, saj je šlo za hudo zdravstveno stanje (gangrena). Ker toženka tega ni storila, je podana vzročna zveza med ravnanjem in posledico (amputacijo).

2. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek na podlagi zaključka, da ni podana protipravnost. Prvič, zdravljenje tožnika je potekalo v skladu s pravili znanosti in stroke, kot je potrdil izvedenec, saj je potekalo v skladu s strokovnimi smernicami. Do amputacije ni prišlo zaradi neustreznega zdravljenja, ampak zaradi medicinskega zapleta (okužbe z bakterijo). Zapletu se ni bilo mogoče izogniti. Drugič, do amputacije ni prišlo zaradi zavrnitve prošnje za prekinitev prestajanja zaporne kazni. Res je, da je specialist žilnih bolezni predlagal vložitev te prošnje, vendar je izvedenec prepričljivo pojasnil, da je bila zdravstvena oskrba v zavodu ustrezna. Ker ni šlo za zdravniško napako, ni podana protipravnost. 3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo. Razlogov za postavitev novega izvedenca ni; odgovoril je na vsa vprašanja, ustno dopolnil odgovore v pisnem mnenju in se pri tem skliceval na zdravstveno dokumentacijo in pravila stroke. Tožnik ni uspel vzbuditi znanstvenega dvoma, ki bi utemeljeval dodatno mnenje. Za ugotovitev pravno relevantnih dejstev je bil primeren le dokaz z izvedencem in ne zaslišanje prič (zdravnikov) o zadevah, ki so bile zabeležene v strokovnih izvidih. Zdravniki toženke so ravnali v skladu s takrat veljavnimi pravili in smernicami.

4. Zoper takšno sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije tožnik. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj: – Materialna in procesno pravna pravilnost odločitve sodišča o zavrnitvi dokaznega predloga po pritegnitvi novega izvedenca medicinske stroke? – Materialna in procesno pravna pravilnost odločitve sodišča, da v postopek, namesto izvedenca ustrezne medicinsko specialistične stroke, pritegne izvedenca družinske medicine? – Materialna in procesno pravna pravilnost odločitve sodišča, da ne zasliši predlaganih specialistov A. A., B. B. in C. C., ki so tožečo stranko dejansko obravnavali? – Materialna in procesno pravna pravilnost stališča sodišča, da so zdravniki na primarni ravni, glede načina obravnave na tej primarni ravni, brezpogojno vezani na morebitna navodila specialista? – Pomembnost vprašanj tožnik utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava ter neenotne sodne prakse višjih sodišč.

– Predlog ni utemeljen.

– Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije soočilo s sodbama nižjih sodišč in ugotovilo, da v konkretni zadevi predlog tem merilom ne ustreza. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

– Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).