Jedro

Tudi po presoji Vrhovnega sodišča podtočka 6.1.1. Standardnih operativnih postopkov ni samostojna pravna podlaga za priznanje dodatnih dni letnega dopusta, poleg tistega, odmerjenega po nacionalni zakonodaji. Gre za operativno določilo, ki ne daje pravice do dodatnega letnega dopusta napotenim osebam, temveč ureja le način uresničevanja pravice do letnega dopusta, odmerjenega po nacionalni zakonodaji. Po pravilih mednarodne organizacije se odloča le o izrabi letnega dopusta, ta izraba pa je odvisna od delovnih potreb misije ali mednarodne organizacije, vendar glede na število dni letnega dopusta, določenega po nacionalni zakonodaji.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da sta sklep tožene stranke z dne 2. 12. 2015 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 13. 1. 2016 nezakonita in se v celoti razveljavita oziroma odpravita, zahtevek za ugotovitev, da je imel tožnik na dan 2. 12. 2015 pravico do izrabe neizrabljenega letnega dopusta za leto 2014 v trajanju 9 dni, tožena stranka pa dolžnost, da mu najkasneje do 31. 12. 2015 omogoči izrabo letnega dopusta za leto 2014 v trajanju 9 dni, ter da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 15 dni od prejema sodne odločbe plačati denarno nadomestilo v višini 640,98 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2016 dalje do plačila, odvesti davke in prispevke ter izplačati pripadajoči znesek. Tožniku je naložilo, da toženi stranki povrne vse pravdne stroške, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo s pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče s sklepom VIII DoR 90/2018-7 z dne 12. 7. 2018 ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali predstavljajo Standardni postopki o organizaciji delovnega časa EULEX Kosovo (Standard Operating Procedures on organisation of working time EULEX Kosovo) samostojno pravno podlago za določitev dodatnega dela letnega dopusta.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da pravila misije in nacionalna zakonodaja predstavljata dve različni in samostojni pravni podlagi, ki obe določata pravico do pridobitve letnega dopusta. Tudi pogodba o napotitvi se glede pravic in obveznosti med pogodbenima strankama v času misije sklicuje na notranja pravila misije. Določbe pravil misije določajo pravice in obveznosti, ki jih imata v medsebojnem razmerju obe stranki. Sodiščema prve in druge stopnje očita več bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

5. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku ( ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) vročena toženki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev. Stroškov odgovora na revizijo ni priglasila.

6. Revizijsko sodišče na podlagi 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

7. Kljub jasni določbi 371. člena ZPP o okviru odločanja revizijskega sodišča se pretežni del revizije nanaša na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, glede katerih revizija ni bila dopuščena. Zato revizijsko sodišče na te revizijske očitke ne odgovarja.

8. Revizija ni utemeljena.

9. Tožnik je bil na podlagi pogodb o zaposlitvi z dne 27. 1. 2014 in dne 5. 12. 2014 napoten na misijo na Kosovo, za čas od 2. 2. 2014 do 1. 2. 2015 ter od 2. 2. 2015 do 1. 8. 2015. S sklepom toženke z dne 18. 7. 2014 mu je bil za leto 2014 odmerjen letni dopust v trajanju 45 dni. Tožnik je 27 dni dopusta izrabil na misiji. V sklepu z dne 2. 12. 2015 (A1), ki je bil potrjen s sklepom z dne 13. 1. 2016 (A3), je bilo odločeno, da lahko zaradi napotitve na delo v tujino do 31. 12. 2015 izrabi še 18 dni (45 - 27) neizrabljenega dopusta za leto 2014. V tem sklepu je bilo ugotovljeno tudi, da je tožnik 18 dni letnega dopusta do izdaje tega sklepa že izrabil. 10. Tožnik v postopku in tudi sedaj v reviziji zatrjuje, da ima na podlagi točke 6.1.1. Standardnih postopkov o organizaciji delovnega časa EULEX Kosovo (Standard Operating Procedures on organisation of working time EULEX Kosovo - v nadaljevanju: Standardni operativni postopki) za leto 2014 pravico do dodatnega letnega dopusta v trajanju 27 dni, poleg že odmerjenih 45 dni letnega dopusta po sklepu z dne 2. 12. 2015. Predmet dopuščene revizije je torej vprašanje, ali predstavljajo Standardni operativni postopki o organizaciji delovnega časa EULEX Kosovo samostojno pravno podlago za priznanje in odmero dodatnih dni letnega dopusta za tožnika.

11. Standardni operativni postopki v 6. členu vsebujejo Pravila o ureditvi dopusta za mednarodno osebje. Točka 6.1. ureja letni dopust in proste dneve za kompenzacijo delovnega časa. V odstavku a) podtočke 6.1.1. (ki določa kategorije letnega dopusta) je opredeljeno, da je pravica do 2,5 dni letnega dopusta pridobljena po dopolnjenem mesecu dela, ki se šteje od dneva prihoda/začetka pogodbe o zaposlitvi. Letni dopust se lahko koristi ločeno ali v povezavi z drugimi vrstami dopusta.

12. Sodišči sta presodili, da tožniku na podlagi podtočke 6.1.1. Standardnih operativnih postopkov ni mogoče priznati pravice do posebnega oziroma dodatnega letnega dopusta, do katerega bi bil upravičen poleg dopusta, ki mu je bil odmerjen s sklepom toženke z dne 18. 7. 2014 na podlagi določb nacionalne zakonodaje. Kot pravno podlago za odmero letnega dopusta sta navedli določbo petega odstavka 162. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami) in določbe Kolektivne pogodbe za policiste (KP, Ur. l. RS, št. 41/2012 s spremembami).1

13. Po petem odstavku 162. člena ZDR-1 lahko delavec, ki dela v tujini, v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. V KP je določeno, da lahko policist, ki je bil napoten na delo v tujino za najmanj šest mesecev, izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta. Ker je bil tožnik s pogodbo o zaposlitvi napoten na misijo v tujino, pravno podlago glede koriščenja dopusta predstavlja tudi 20. člen Zakona o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije (ZNOMCMO, Ur. l. RS, št. 20/2006). Ta določa, da napotena oseba izpolnjuje svoje pravice in obveznosti glede izrabe letnega dopusta in drugih oblik odsotnosti ter druge pravice in obveznosti, ki so vezane na opravljanje nalog v misiji ali mednarodni organizaciji, v skladu z notranjimi pravili mednarodne organizacije in navodili vodstva misije ali mednarodne organizacije; izraba letnega dopusta je odvisna od delovnih potreb misije ali mednarodne organizacije in se presoja po pravilih mednarodne organizacije (prvi odstavek). Če napotena oseba ne more izkoristiti letnega dopusta iz prvega odstavka tega člena med delom v misiji ali mednarodni organizaciji, ga lahko za tekoče leto izkoristi po vrnitvi v Republiko Slovenijo na podlagi potrdila mednarodne organizacije o neizkoriščenem letnem dopustu (drugi odstavek).

14. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča podtočka 6.1.1. Standardnih operativnih postopkov ni samostojna pravna podlaga za priznanje dodatnih dni letnega dopusta, poleg tistega, odmerjenega po nacionalni zakonodaji. Gre za operativno določilo, ki ne daje pravice do dodatnega letnega dopusta napotenim osebam, temveč ureja le način uresničevanja pravice do letnega dopusta, odmerjenega po nacionalni zakonodaji. Po pravilih mednarodne organizacije se odloča le o izrabi letnega dopusta, ta izraba pa je odvisna od delovnih potreb misije ali mednarodne organizacije, vendar glede na število dni letnega dopusta, določenega po nacionalni zakonodaji.

15. Zaključek, da gre pri podtočki 6.1.1. Standardnih operativnih postopkov za operativno določilo, ki ureja le način koriščenja letnega dopusta v skladu s potrebami misije, potrjuje tudi jezikovna razlaga besedila te podtočke. Ta določa, da je pravica do 2,5 dni letnega dopusta pridobljena po dopolnjenem mesecu dela, kar pomeni, da je po vsakem dopolnjenem mesecu dela na misiji dovoljeno zgolj koriščenje letnega dopusta v določenem obsegu, ne pa posebno priznanje dodatnih dni letnega dopusta. Tudi naslov 6. člena Standardnih operativnih postopkov se glasi: "Pravila o ureditvi dopusta za mednarodno osebje", sicer pa tudi iz naslova akta (Standardni operativni postopki) izhaja, da gre za organizacijski oziroma operativni akt. Sporno besedilo torej ne omogoča drugačne razlage, kot da gre za operativno navodilo misije o načinu koriščenja dopusta.

16. Razlog, da tožniku ni mogoče priznati dodatnih dni letnega dopusta na podlagi podtočke 6.1.1. Standardnih operativnih postopkov, je tudi v 16. členu Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/02 s spremembami). Ta v prvem odstavku določa, da se pravice in obveznosti javnih uslužbencev iz delovnih razmerij urejajo s predpisi s področja delovnih razmerij, s kolektivnimi pogodbami, s tem in drugimi zakoni ter na njihovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi. Po tretjem odstavku citiranega člena delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Standardni operativni postopki ne predstavljajo enega od aktov, naštetih v tretjem odstavku 16. člena ZJU, zato tožniku na njegovi podlagi tudi iz tega razloga ni mogoče priznati pravice do letnega dopusta.2

17. Glede na obrazloženo se odgovor na dopuščeno vprašanje glasi: Standardni postopki o organizaciji delovnega časa EULEX Kosovo (Standard Operating Procedures on organisation of working time EULEX Kosovo) ne predstavljajo samostojne pravne podlage za določitev dodatnega dela letnega dopusta.

18. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

19. Vrhovno sodišče je odločilo v senatu, ki je naveden v uvodu. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 Pravico do dopusta in odsotnosti z dela za javne uslužbence prvenstveno ureja Zakon o delavcih v državnih organih (ZDDO, Ur. l. RS, št. 15/90 s spremembami), ki pa v obravnavanem primeru ne predstavlja pravne podlage za presojo, saj ne vsebuje določb o odmeri letnega dopusta pri napotitvi na misijo. 2 Sodišči druge in prve stopnje sprejeto stališče utemeljujeta tudi s 5. členom tožnikove pogodbe o zaposlitvi, s katero je bil od 2. 2. 2014 do 1. 2. 2015 napoten na misijo, vendar tožnik v pogodbi o zaposlitvi za čas napotitve niti v siceršnji pogodbi o zaposlitvi ni imel določene pravice do dodatnih dni letnega dopusta zaradi napotitve na misijo, saj niti veljavna zakonodaja (ZJU, ZDDO, ZNOMCMO), niti KP, niti kak drug predpis tožniku ne priznava pravice do posebnega letnega dopusta v primeru napotitve na mednarodno misijo.