Jedro

Vrhovno sodišče je na podlagi predloženega procesnega gradiva ocenilo, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju ali lahko eden od bivših zakoncev, preden so ugotovljeni obseg in deleži na skupnem premoženju, zahteva s tožbo plačilo za vlaganja v nepremičnino od zemljiškoknjižnih lastnikov nepremičnine, sodišče pa v pravdi ugotavlja v okviru predhodnega vprašanja višino deležev zakoncev na skupnem premoženju s pojasnilom, da ugotovitev velja le v konkretni pravdi, drugi zakonec pa v postopek ugotavljanja ni pritegnjen (čeprav gre za kolektivno terjatev obeh zakoncev).

Izrek

Dopusti se revizija glede pravnega vprašanja ali lahko eden od bivših zakoncev, preden so ugotovljeni obseg in deleži na skupnem premoženju, zahteva s tožbo plačilo za vlaganja v nepremičnino od zemljiškoknjižnih lastnikov nepremičnine, sodišče pa v pravdi ugotavlja v okviru predhodnega vprašanja višino deležev zakoncev na skupnem premoženju s pojasnilom, da ugotovitev velja le v konkretni pravdi, drugi zakonec pa v postopek ugotavljanja ni pritegnjen (čeprav gre za kolektivno terjatev obeh zakoncev).

Obrazložitev

1. Tožnica je po razvezi zakonske zveze s sinom tožencev, proti tožencema uveljavljala obogatitveni zahtevek v zvezi z vlaganji v njuno stanovanjsko hišo. Po tožbenih trditvah sta tožnica in njen zakonec O. E. v hiši uredila mansardno stanovanje, terjatev do lastnikov hiše (tožencev) pa naj bi predstavljala njuno skupno premoženje, pri čemer naj bi bil tožničin delež ena polovica.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je vrednost spornih vlaganj 77.000,00 EUR, vlaganja pa predstavljajo skupno premoženje bivših zakoncev, pri čemer je tožničin delež ena četrtina. Zato je s sodbo sodišče tožencema naložilo, da tožnici plačata 19.250,00 EUR.

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožencev proti prvostopenjski sodbi. Stališče pritožbenega sodišča je (med drugim), da je bilo o deležih bivših zakoncev na skupnem premoženju odločeno kot o predhodnem vprašanju in „ugotovljeni delež na skupnem premoženju tako služi zgolj za potrebe konkretnega pravdnega postopka“.

4. Toženca sta v predlogu za dopustitev revizije izpostavila pravno vprašanje, ki je razvidno iz izreka tega sklepa. Stališče predlagateljev je, da je z odločitvijo pritožbenega sodišča kršeno pravno pravilo prvega odstavka 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki izrecno določa, da zakonca dokazujeta svoj prispevek k ustvarjanju skupnega premoženja, ter je odločitev v nasprotju s sodno prakso, da je skupno premoženje treba obravnavati kot celoto. Odločitev nižjih sodišč naj bi bila tudi v nasprotju s sklepom VS RS II Ips 123/2011, v katerem je bilo zavzeto stališče, da je terjatev, kakršno uveljavlja tožnica do tožencev, kolektivna terjatev iz naslova skupnega premoženja ter da je v takem primeru potrebno zagotoviti obema zakoncema sodelovanje v postopku.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je na podlagi predloženega procesnega gradiva ocenilo, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in tudi za razvoj prava preko sodne prakse. Zato so podani pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).