Jedro

Za vročanje sodnih pisanj v civilnih zadevah se v državah članicah EU uporablja Uredba (ES) št. 1393/2007, ki določa pravico naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja za vročitev (8. člen Uredbe). V konkretnem primeru je sodišče zaprošenem organu v ZR Nemčiji poslalo obrazec za izvensodno vročanje in zato tožena stranka ni prejela opozorila, da tako pošto lahko zavrne ali terja prevod.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo in ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, ki je zahtevala ugotovitev, da je izvršba tožene stranke v izvršilni zadevi I 23/2017 Okrajnega sodišča v ... z rubežem in prodajo predmetov v lasti tožeče stranke nedopustna. Pri tem našteva 37 predmetov. O stroških bo odločilo s posebnim sklepom.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo toženec in uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V izvršilnem postopku je tožeča stranka podala ugovor tretjega, ugovor je bil zavrnjen in njena pritožba je bila zavrnjena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 18. 2. 2019 pod opr. št. II P 3012/2018. Tožeča stranka je tožbo vložila 28. 3. 2019, kar je prepozno. Po 65. členu ZIZ je rok 30 dni in sicer rok teče od seje senata druge stopnje, kar pa je bilo 18. 2. 2019. Taka je tudi sodna praksa v zadevi II Cp 4856/2010. Sicer pa mu tožba ni bila pravilno vročena. Zato ni bilo procesnih pogojev za izdajo zamudne sodbe. Toženec živi v tujini. V izvršilnem postopku je imel zastopnika, ki je zanj sprejemal vsa pisanja in ki ga tudi sedaj zastopa v pritožbi. Po 146. členu ZPP sodišče določi toženi stranki, ki živi v tujini, pa nima pooblaščenca, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v RS. Tožena stranka ni bila o tem pozvana. Tožena stranka ima tudi na voljo, da se ji vroči pošta v tujino v tujem jeziku in sicer tako, da sodišče pozove stranko, katere vloga se vroča, da založi stroške za prevod ali predloži overjen prevod vloge, ki se lahko vroča. To velja tudi za priloge. Tožena stranka take dokumente ni prejela. Prejela je le zamudno sodbo, ki pa jo je v skladu z 8. členom Uredbe (ES) št. 1393/2007 vrnila organu za sprejem, to je nemško sodišče, ki mu je sodbo vročilo. Ni se mogel o zadevi izreči, saj mu je bila z nepravilnim vročanjem odvzeta možnost obravnavana pred sodiščem. Niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Vročitev je bila napačna v tujini, saj ni prejel pisanj v nemškem jeziku. Prejel je le zamudno sodbo v slovenskem jeziku.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlagal zavrnitev. Rok za vložitev pritožbe teče od vročitve sklepa sodišča druge stopnje v izvršilnem postopku. Tožnik živi v Nemčiji in sodišče mu je dvakrat vročalo tožbo, vendar ni odgovoril. Dokazila o vročanju se nahajajo v spisu. Vročitev je bila pravilna. Zato ne pride v poštev 146. člen ZPP. Toženec ni v skladu z 8. členom Uredbe zavrnil sodnega pisanja, ker so bile listine neprevedene. Ni oznanil, da slovenščine ne razume. Pooblastilo iz izvršilnega postopka pa tudi ne velja.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da je za izdajo zamudne sodbe treba ugotoviti, da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor (318. člen ZPP, prvi odstavek, 1. točka). V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kdaj je bila tožba in poziv za odgovor na tožbo, vročena toženi stranki. Sodišče le ugotavlja, da je bila tožba s prilogami in pozivom za odgovor preko pristojnega sodišča za vročanja, vročena toženi stranki dvakrat, in da v danem roku 30 dni tožena stranka ni odgovorila. Ker toženec trdi, da tožbe ni prejel, je treba iz podatkov spisa ugotoviti, ali je bila tožba vročena.

6. Ker tožena stranka živi v ZR Nemčiji, je za vročanje oziroma presojo pravilnosti merodajna uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in sveta z dne 13. novembra 20071. Pravilno je, da je sodišče skušalo opraviti vročitev preko organa za sprejem (2. člen Uredbe). V konkretnem primeru je bil organ za sprejem Amtsgericht Kleve, to je Okrožno sodišče v kraju Kleve. Ker gre za sodno pisanje, bi bilo treba uporabiti 4. člen do 15. člen Uredbe. Določba 8. člena Uredbe pa določa možnost zavrnitve sprejema pisanja. Organ za sprejem za uporabo standardnega obrazca iz priloge II pouči naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja za vročitev v trenutku vročitve ali tako, da pisanje vrne organu za sprejem v enem tednu in sicer, če ni sestavljeno v enem od naslednjih jezikov ali mu ni priložen prevod v enega od jezikov, med drugim je to lahko uradni jezik zaprošene države članic. To je v našem primeru nemščina. Bistveno je, da je za pravilno vročitev treba ugotoviti, da je naslovnik poučen o možnosti zavrnitve sprejema pisanja2. Uredba pa ima tudi tretje poglavje, ki ureja izven sodna pisanja. Iz pregleda spisa je mogoče ugotoviti, da je sodišče prve stopnje pošiljalo zaprosilo za vročanje pisanj dvakrat (list. št. 20 in list. št. 30). Pri obeh prilogah, ki so bile poslane Okrožnemu sodišču v kraju Kleve, je mogoče ugotoviti, da je sodišče označilo, da želi vročitev „izven sodno“, da pa pošilja tožbo z dne 28. 3. 2009 s prilogami. Označeno je tudi, da se vroči po pravu zaprošene države in da je vrsta pisanja sodno pisanje. Iz povratne informacije Okrožnega sodišča v Klevu sledi, da je bilo poslano po pošti in brez potrdila o prejemu (list. št. 40). To pomeni, da v spisu ni povratnice, ki bi izkazovala, da je tožena stranka prejela tožbo in poziv na odgovor ter da ji je bila vročitev opravljena tako, da bi bila seznanjena s tem, da lahko odkloni pisanje zaradi nepoznavanje jezika (8. člen Uredbe). Tako se izkaže, da pritožbeno sodišče ne more pritrditi sodišču prve stopnje, da je bila tožba in poziv na odgovor na tožbo pravilno vročena. Treba je tudi opomniti, da je za presojo pravilnosti vročanja v civilnih zadevah po Uredbi nacionalno pravo (Zakon o pravdnem postopku) subsidiarno, in da je primarna Uredba. Tako je bilo treba zaradi kršitve 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zamudno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Pritožbeno sodišče kršitve ni moglo samo odpraviti oziroma dopolniti postopka zaradi odprave pomanjkljivosti, saj se sojenje v zadevi ni začelo (357. a člen ZPP).

7. Treba je odgovoriti tudi pritožbeni navedbi, da je tožba vložena prepozno glede na 65. člen ZIZ. Sodna praksa je enotna, da sodna odločba nasproti strankam učinkuje od dneva, ko jim je vročena in je zato rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ začel teči z vročitvijo sklepa pritožbenega sodišča tretjemu. Za pričetek teka roka za vložitev tožbe tako ni odločilen datum seje pritožbenega sodišča, ampak trenutek vročitve tretje3. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje vroči tožbo, priloge in poziv za odgovor na tožbo pooblaščencu tožene stranke.

8. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15-tih dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v dveh izvodih. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo je sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo opravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana v roku, ki jo določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko sam odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sama dopolnila postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče RS.

1 Uradni list EU L 324/79 z dne 10.12. 2007. 2 Prim. VSL sodba II Cpg 1251/2016. 3 Prim. VSL II Cp 1249/2017, VSK I Cpg 255/2006.