Jedro

Ob zavzetem stališču, da za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni zakonski pogoji, je drugostopenjsko sodišče utemeljeno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Ostali pritožbeni ugovori glede na določbo drugega odstavka 357a. člena ZPP niso upoštevni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo in ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, ki je zahtevala ugotovitev, da je izvršba tožene stranke v izvršilni zadevi I 23/2017 Okrajnega sodišča v Brežicah z rubežem in prodajo predmetov v lasti tožene stranke nedopustna. Pri tem našteva 39 predmetov. O stroških bo odločilo s posebnim sklepom.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Takšno odločitev je sprejelo, ker je (glede na ugovor tožene stranke, da tožbe ni prejela) drugače kot sodišče prve stopnje odločilo, da toženi stranki tožba ni bila pravilno vročena v odgovor in torej ni bilo podlage za izdajo zamudne sodbe. Pri tem je upoštevalo določbe Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in sveta z dne 13. 11. 20071. Ni podlage, da bi odločilo samo, saj se postopek še ni začel. 3. Tožeča stranka je zoper sklep sodišča druge stopnje vložila pritožbo po 357.a členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V njej trdi, da sodišče druge stopnje zamudne sodbe sodišča prve stopnje ne bi smelo razveljaviti. Ni pravilen sklep sodišča druge stopnje, da je treba zadevo vrniti sodišču prve stopnje, ker se sojenje še ni začelo. Ni jasno, na podlagi česa je pritožbi sploh ugodilo, odločalo pa je mimo pritožbenih navedb. Pojasnjuje, zakaj je odločitev sodišča druge stopnje po vsebini napačna. Očitno je, da se je toženec s tožbo seznanil, saj se mu je vročala dvakrat in ni trdil, da je ni prejel, relevantna pa je dejanska vročitev. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne pritožbenemu sodišču v novo odločanje oziroma, da sklep spremeni in potrdi prvostopno sodno odločbo, vse s stroškovno posledico. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je le ta neutemeljena. Sodišče druge stopnje je ustrezno pojasnilo svojo odločitev. Sodišče v primeru izdaje zamudne sodbe ne ugotavlja dejanskega stanja in tako ni presojalo utemeljenosti tožbenega zahtevka. Posledično sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti kršitev postopka in odločiti o zadevi. Priglaša stroške postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Ob zavzetem stališču, da za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni zakonski pogoji, je drugostopenjsko sodišče po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Ostali pritožbeni ugovori glede na določbo drugega odstavka 357a. člena ZPP niso upoštevni.2

7. Vrhovno sodišče je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča druge stopnje (četrti odstavek 357.a člena ZPP3).

8. Odločitev o stroških je pridržana za končno odločitev (četrti odstavek 163. člena ZPP).

9. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list EU L 324/79 z dne 10. 12. 2007. 2 Glej na primer sklep Cp 17/2020 z dne 22. 5. 2020. 3 Ta odstavek določa, da če sodišče pritožbo zavrne, zadošča, da se le splošno sklicuje na neobstoj pogojev za izvedbo obravnave na podlagi drugega in tretjega odstavka 347. člena, prvega in drugega odstavka 354. člena ter prvega in drugega odstavka 355. člena tega zakona ali da ne gre za takšno bistveno kršitev postopka, ki bi jo sodišče druge stopnje lahko samo odpravilo.