Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka odgovorna za nepremoženjsko škodo, ki je prvi tožnici nastala iz naslova poslabšanja zdravja oziroma telesnih bolečin zaradi smrti bližnjega.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka odgovorna za nepremoženjsko škodo, ki je prvi tožnici nastala iz naslova poslabšanja zdravja oziroma telesnih bolečin zaradi smrti bližnjega.

Obrazložitev

1. Tožniki so zatrjevali, da je toženka v celoti odgovorna za škodo, ki jim je nastala zaradi delovne nesreče, v kateri je umrl sin prve tožnice in brat drugega, tretjega in četrtega tožnika. Prva tožnica je vtoževala 18.000,00 EUR nepremoženjske škode iz naslova duševnih bolečin, 13.000,00 EUR nepremoženjske škode iz naslova poslabšanja zdravja in posledičnih telesnih bolečin, 40,90 din premoženjske škode zaradi pogrebnih stroškov in mesečno rento v višini 300,00 EUR zaradi izgubljenega preživljanja.

2. Prvostopenjsko sodišče je v (drugem) ponovljenem sojenju z vmesno sodbo odločilo, da je toženka v celoti odgovorna za škodo, ki so jo tožniki utrpeli ob smrti bližnjega. Pritožbeno sodišče je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča v delu glede prve tožnice spremenilo tako, da je ugotovilo 60 % odgovornost toženke, v delu glede drugega, tretjega in četrtega tožnika pa jo je razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V ostalem je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. 3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je toženka vložila predlog za dopustitev revizije. V njem izpostavlja vprašanja o odškodninski odgovornosti, pravno priznani škodi in bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Meni, da sta nižji sodišči napačno uporabili določbe 177., 200. in 211. člena ZOR. Do delovne nesreče je prišlo izključno zaradi krivdnih ravnanj pokojnega, ki jih toženka ni mogla pričakovati. Iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3732/2009 z dne 18. 11. 2009 izhaja, da bi bilo v takšnem primeru mogoče celo presoditi, da ne gre za objektivno odškodninsko odgovornost. Pritožbeno sodišče je napačno zaključilo, da toženka z neprerekanjem vzročne zveze ni izpodbila domneve, da je vsa zatrjevana škoda v zvezi z nevarno dejavnostjo. Tožničina škoda iz naslova poslabšanja zdravja oziroma telesnih bolečin zaradi smrti bližnjega ni pravno priznana. Z ugovorom, da so tožnico dolžni preživljati vsi otroci, je toženka prerekala temelj zahtevka o renti. O premoženjski škodi je navajala, da ni z ničemer izkazana. Ker pritožbeno sodišče teh trditev ni štelo za prerekanje temelja tožbenega zahtevka, je storilo navedeno kršitev določb pravdnega postopka. Odgovori na izpostavljena vprašanja, o katerih ne obstoji praksa Vrhovnega sodišča, so pomembni predvsem z vidika razvoja prava skozi sodno prakso.

4. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. a člena ZPP).