Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Tožnici so bila v postopku denacionalizacije s sedmimi odločbami, izdanimi v času 7. 1. 2011 do 9. 10.2012, vrnjena gozdna zemljišča na območju Mozirja (Nazarje) in Radovljice (Bled). Od toženca zahteva plačilo po 72. členu ZDen v višini 1.148.490,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 8. 2013 dalje.
2. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 4. 6. 2021 zahtevku delno ugodilo in tožencu naložilo plačilo 546.537,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2021 dalje do plačila. Višji oziroma drugačen zahtevek je zavrnilo.
3. Pritožbeno sodišče je razsodilo, da se pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je dolžna toženka tožnici plačati 659.702,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 2017 dalje do plačila. V zvezi z očitkom prekluzije je pojasnilo, da trditev tožnice, da bi moralo sodišče odločitev o višini nadomestila opreti na cene iz časa zaključka glavne obravnave, pomeni trditev, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, zaradi česar ni mogoče govoriti o prekluziji. Ker sodišče na pravilno uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje samo angažiralo izvedenca in mu naložilo dopolnitev izvedenskega mnenja z nalogo, da izračuna vrednost nadomestila z upoštevanjem cen v času zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, to je meseca maja 2021. 4. Zoper takšno sodbo vlaga toženka predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlagata glede naslednjih vprašanj: - Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je v primeru nečiste denarne terjatve treba nadomestilo po 2. odstavku 72. člena ZDen izračunati ob upoštevanju razmer (cen) v času sojenja oziroma v času izdelave izvedenskega mnenja, pri čemer sodišče druge stopnje meni, da bi moralo sodišče prve stopnje, v primeru, da je od izdelave mnenja do zadnjega naroka pretekel daljši čas, pred zaključkom sojenja (samoiniciativno) preveriti še, ali uporabljene cene še ustrezajo, in zahtevati od izvedenca, da naredi nov izračun nadomestila po cenah na dan zadnjega naroka? - Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo pravilo o prekluziji iz 1. odstavka 337. člena ZPP, ko je presodilo, da tožeča stranka ni prekludirana v trditvi, ki jo je postavila prvič šele v pritožbi, to je v trditvi, da so cene lesa iz izvedenskega mnenja, pridobljenega v postopku na prvi stopnji, za več kot 30% nižje od cen iz časa zadnjega naroka na prvostopenjskem sojenju, čeprav so bili podatki o dvigu cen lesa splošno dostopni že v času pred zadnjim narokom?
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).