Jedro

Pravna posledica sklepa o potrditvi prisilne poravnave je sprememba vsebine pravnih razmerjih med dolžnikom in njegovimi upniki (z zmanjšanjem dolžnikovih obveznosti oziroma s podaljšanjem njihovega roka plačila). Zato ima v tem delu sklep o potrditvi prisilne poravnave pravno naravo oblikovalne sodne odločbe, le-te pa začnejo učinkovati šele s pravnomočnostjo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, tožena stranka pa sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi morala tožena stranka plačati tožeči stranki 30.253,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 7. 2008 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Obenem je tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 1.636,62 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga spremembo sodbe v njeno korist, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Dne 16. 3. 2012 je bil nad tožečo stranko začet stečajni postopek. Glede na to, da so bila pred tem v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja, ni bilo ovire za izdajo te odločbe (smiselna uporaba določbe drugega odstavka 207. člena ZPP).

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Med strankama ni sporno, da je bil na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 25476/2008 z dne 20. 5. 2008 tožeči stranki že po začetku postopka prisilne poravnave z dne 2. 7. 2008 odtegnjen vtoževani znesek z njenega transakcijskega računa, čeprav bi moral biti izvršilni postopek prekinjen.

7. Po določilu 30. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), ki se je uporabljal v spornem obdobju, nastanejo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave z dnem, ko je oklic o začetku postopka prisilne poravnave, z dnem, ko je oklic o začetku postopka prisilne poravnave nabit na oglasno desko sodišča. Po določilu drugega odstavka 36. člena ZPPSL se izvršbe, ki že tečejo, prekinejo. V konkretnem primeru ob začetku prisilne poravnave do prekinitve postopka ni prišlo, za kar je treba razlog iskati predvsem v neaktivnosti tožeče stranke same, ki z dejstvom začetka postopka prisilne poravnave ni seznanila izvršilnega sodišča niti banke. Čeprav izvršilni postopek ni bil prekinjen, je bilo poplačilo tožene stranke veljavno opravljeno. Za poplačilo je namreč obstajala veljavna pravna podlaga. V trenutku poplačila pravnomočni sklep o izvršbi ni bil razveljavljen niti brez učinka napram tožeči stranki. Prisilna poravnava je bila potrjena šele s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1216/2008 z dne 3. 4. 2009, na podlagi katerega se je tožeča stranka zavezala toženi stranki poravnati 20% priznane terjatve v roku enega leta.

8. Pravna posledica sklepa o potrditvi prisilne poravnave je sprememba vsebine pravnih razmerjih med dolžnikom in njegovimi upniki (z zmanjšanjem dolžnikovih obveznosti oziroma s podaljšanjem njihovega roka plačila). Zato ima v tem delu sklep o potrditvi prisilne poravnave pravno naravo oblikovalne sodne odločbe. Oblikovalne sodne odločbe pa začnejo učinkovati šele s pravnomočnostjo (prim. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2000, str. 292). V konkretnem primeru je sklep o sklenitvi prisilne poravnave postal pravnomočen dne 21. 4. 2009. Šele tedaj je izvršilni naslov (pravnomočen sklep o izvršbi) izgubil pravno moč. Šele s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave se sme sklep o izvršbi izvršiti nasproti dolžniku samo ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave (prim. 64. člen ZPPSL). Glede na navedeno pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožbenimi navedbami, da že uvedba postopka prisilne poravnave in nabitje sklepa na sodno desko povzročijo, da že po sili določb ZPPSL odpade podlaga toženkine terjatve, to je v konkretnem primeru pravnomočni sklep o izvršbi VL 25476/2008. Ker torej podlaga ob plačilu ni odpadla, ni mogoče šteti, da je tožena stranka neupravičeno obogatena na škodo tožeče stranke brez pravnega temelja v smislu določil 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Zato na tej podlagi ne more terjati nazaj, kar je plačala na podlagi veljavnega pravnega naslova.

9. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijane odločbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena, prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka z vložitvijo odgovora na pritožbo ni doprinesla k odločitvi, zato sama nosi svoje stroške v zvezi z vloženim odgovorom na pritožbo.