Jedro

Revident pravnega vprašanja, na katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, v reviziji ni konkretiziral. Niti ni navedel in reviziji priložil odločb sodišč prve stopnje, ki naj bi izkazovale neenotno sodno prakso. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Poleg tega v tej zadevi pojem „nevarna žival“ ni bistven za odločitev. Prvostopenjski akt, ki mu je sodišče prve stopnje pritrdilo, namreč ne temelji na ugotovitvi, da je revidentov pes nevarna žival, ampak na ugotovitvi, da gre za nevarnega psa, to je psa, ki je ugriznil drugega psa in se zato, glede na jasno besedilo 9. točke 5. člena ZZZiv, šteje za nevarnega psa.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Ljubljana, št. U06172-473/2015-9 z dne 4. 5. 2015. Z navedenim aktom je prvostopenjski organ odločil, da se tam navedeni pes, last tožnika, šteje za nevarnega psa in da se podatki o nevarnem psu vnesejo v centralni register psov. V postopku je bilo ugotovljeno, da je navedeni pes dne 9. 3. 2015 večkrat ugriznil drugega psa, zato je bil v skladu z 9. točko 5. člena Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv) opredeljen za nevarnega psa. Tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjski akt je tožena stranka, kot pritožbeni organ, zavrnila z odločbo št. 0617-32/2015/2 z dne 10. 6. 2015. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje tožnik (v nadaljevanju revident) vlaga revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujejo s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. V okviru citirane točke ZUS-1 revident uveljavlja pomembno pravno vprašanje in neenotno sodno prakso sodišč prve stopnje. Navaja namreč: „ da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, saj se je v preteklosti pojem „nevarne živali“, ki bi lahko bil podlaga za revidentovo kasnejšo objektivno odgovornost, spreminjal (od primera „Baričevič.“ dalje)“ ter „da o tem pravnem vprašanju v sodni praksi sodišč prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo“.

7. Kakšne so zahteve za to, da se neko pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije in kako mora biti izkazana neenotna sodna praksa sodišč prve stopnje, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi VSRS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010, X Ips 301/2010 z dne 5. 5. 2011, X Ips 64/2014 z dne 18. 9. 2014). V skladu s to prakso mora revident najprej natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pojasniti, katero pravno pravilo naj bi bilo kršeno in zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito, poleg tega pa navesti okoliščine, ki izkazujejo pomembnost izpostavljenega vprašanja. Če uveljavlja neenotno sodno prakso sodišč prve stopnje pa mora, poleg tega, da jasno navede konkretno pravno vprašanje, neenotno prakso glede tega vprašanja izkazati tako, da navede konkretne odločbe sodišč prve stopnje, ki naj bi jo izkazovale in nato opravi primerjavo pravnega in dejanskega stanja izpodbijane odločbe z odločbami, s katerimi jo utemeljuje, ter zatrjevano neenotno prakso utemeljiti. Kopije odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

8. Teh zahtev revident ni izpolnil. Pravnega vprašanja, na katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, v reviziji ni konkretiziral. Prav tako ni navedel in reviziji ni priložil odločb sodišč prve stopnje, ki naj bi izkazovale neenotno sodno prakso. Iz revizijskih navedb pa izhaja, da se ne strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem oziroma meni, da to, v zvezi s pojmom „nevarna žival“, ni bilo popolno ugotovljeno. Ker samo navedba revizijskih razlogov brez konkretizacije pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadošča, uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.(1)

9. Ne glede na obrazloženo Vrhovno sodišče še pripominja, da dejansko stanje ni predmet revizijske presoje (drugi odstavek 85. člena ZUS-1) in da v tej zadevi pojem „nevarna žival“ ni bistven za odločitev. Prvostopenjski akt, ki mu je sodišče prve stopnje pritrdilo, namreč ne temelji na ugotovitvi, da je revidentov pes nevarna žival, ampak na ugotovitvi, da gre za nevarnega psa, to je psa, ki je ugriznil drugega psa in se zato, glede na jasno besedilo 9. točke 5. člena ZZZiv, šteje za nevarnega psa.(2)

10. Ker pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

(1) Enako odločbe VS, kot npr.: X Ips 135/2009, X Ips 359/2010, X Ips 346/2011, X Ips 90/2012, X Ips 264/2012, X Ips 494/2012 in X Ips 92/2013, X Ips 254/2013, X Ips 214/2015, X Ips 356/2015 in druge.

(2) ZZZiv v 9. točki 5. člena določa: nevaren pes je poleg psa, ki izpolnjuje pogoje za nevarno žival, tudi pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Pojem nevarna žival pa definira v 10. točki 5. člena ZZZiv in sicer kot žival, ki ogroža okolico zaradi svoje popadljivosti oziroma kaže napadalno vedenje do človeka.