Jedro

Preizkus dejstev v zvezi z izrečenim vzgojnim ukrepom pa je po 487. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) posebej ali izjemoma dovoljen.

Izrek

I.Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II.Stroški postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

A.

1.Okrožno sodišče v Celju je s sklepom I Km 4321/2022 z dne 19. 12. 2022 mladoletnemu A. A. po 78. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) v zvezi s 375. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izreklo vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva ter mu znotraj ukrepa po 1. in 9. točki drugega odstavka 77. člena KZ določilo še, da se opraviči oškodovanki ter da se udeleži programa socialnega treninga. Navedeni ukrep, ki ga izvaja Center za socialno delo Savinjsko-Šaleška, Enota Žalec (v nadaljevanju CSD) sme trajati najmanj eno leto in ne dalj kot tri leta po pravnomočnosti sklepa. Oškodovanka je bila po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) s premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pravdo, medtem ko je bilo za stroške postopka po 484. členu ZKP odločeno, da obremenjujejo proračun.

2.Zoper sklep se je pritožila mladoletnikova zagovornica, vendar je Višje sodišče v Celju s sklepom II Kp 4321/2022 z dne 6. 2. 2024 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, prvostopenjski sklep pa potrdilo.

3.Mladoletnikova zagovornica je nato 17. 6. 2024 zoper oba navedena sklepa vložila še zahtevo za varstvo zakonitosti. Vložila jo je zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi nepravilne uporabe vzgojnega ukrepa. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pravnomočni sklep spremeni tako, da postopek zoper mladoletnika ustavi, ali da razveljavi zgolj sklep sodišča druge stopnje in zadevo vrne v ponovno odločanje "prvostopnemu organu".

4.Na zahtevo je odgovorila vrhovna državna tožilka Katjuša Čeferin. Predlaga njeno zavrnitev, saj meni, da uveljavljane kršitve kazenskega zakona niso podane in da je zahteva v ostalem vložena zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga Vrhovno sodišče v tem postopku ne preizkuša.

5.Vrhovno sodišče je z odgovorom seznanilo mladoletnika in zagovornico. Mladoletnik se o odgovoru ni izjavil, zagovornica pa navedbam iz odgovora vrhovne državne tožilke nasprotuje. Po njenem je nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, vzrok za uveljavljano kršitev kazenskega zakona, medtem ko pri izrečenem vzgojnem ukrepu niso bile upoštevane vse odločilne okoliščine, vključno z dolžino kazenskega postopka. Glede na to, zagovornica vztraja pri vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti in njenih predlogih.

B.

6.Vložnica izrecno zatrjuje kršitev kazenskega zakona iz 2. točke 372. člena ZKP z obrazložitvijo, po kateri je bilo prezrto, da je bil mladoletnik v času storitve kaznivega dejanja star vsega štirinajst let, da so od storitve kaznivega dejanja do trenutka izrečenega ukrepa pretekla štiri leta, da dejanske ugotovitve o mladoletnikovi storitvi kaznivega dejanja temelje na izpovedbah prič, medtem ko posnetka, ki naj bi se nahajal na mladoletnikovem telefonu ni videl nihče. Izjema je priča B. B., ki tedaj še ni bil star štirinajst let, svojo izpovedbo pa je med postopkom spreminjal oziroma o zaznavi posnetka ni bil prepričan. Glede na to, in ker po izpovedbi priče C. C. posnetek skozi ključavnico tehnično ni bil mogoč, vložnica v tem delu obrazložitve sklene, da so podane okoliščine, ki izključujejo mladoletnikovo krivdo ali kaznivost.

7.Po znova omenjeni mladoletnikovi starosti v času storitve kaznivega dejanja in časovni odmaknjenosti, vložnica v drugem delu obrazložitve zahteve navaja, da sta bili izvedenski mnenji izvedenke psihiatrinje in klinične psihologinje, za mladoletnika izdelani v času, ko je bil vpet še v stare vzorce obnašanja, ki pa so bili kasneje z zunanjo pomočjo spremenjeni. Mladoletnik je namreč ob močni socialni mreži začel z vadbo borilnih veščin, se prepisal na drugo šolo, kjer redno izpolnjuje obveznosti, se povsem oddaljil od slabe družbe ter prevzel odgovornost v postopku, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Celju. Vložničina ocena zato je, da izrečeni vzgojni ukrep ni bil pravilno uporabljen.

B.1

8.Okoliščine, ki izključujejo krivdo in kaznivost so po svojem bistvu zrcalna slika pogojev, kot so zanju določeni v 2. točki tretjega poglavja KZ-1. Pogoji so določeni pozitivno, medtem ko je okoliščine, ki izključujejo krivdo ali kaznivost mogoče razumeti kot izjeme ali kot ovire, zaradi katerih ti pogoji ne morejo biti izpolnjeni. Ker pa so okoliščine, ki izključujejo krivdo ali kaznivost v KZ-1 prav tako določene, je jasno, da morajo biti v vsakem posameznem primeru posebej ugotovljene. Krivda je denimo izključena po ugotovljeni neprištevnosti iz prvega odstavka 29. člena KZ-1, dejanski zmoti iz prvega odstavka 30. člena KZ-1 itd., kaznivost storilčevega protipravnega ravnanja pa bo izključena po ugotovljenih osebnih razmerjih, lastnostih ali posebnih okoliščinah iz prvega odstavka 33. člena KZ-1.

9.Uvodno je Vrhovno sodišče povzelo zato, ker nižji sodišči nobene od pogojno imenovanih izključitvenih okoliščin nista ugotovili, vložničina obrazložitev pa meri, bodisi na smotrnost izrečenega vzgojnega ukrepa kot razloga za ustavitev kazenskega postopka iz drugega odstavka 483. člena ZKP ali na (ne)dokazanost storitve kaznivega dejanja. To z navedenimi okoliščinami nima ničesar opraviti, ampak se nanaša na dejstva zaradi katerih sta nižji sodišči ugotovili potrebo po trajnejšem vplivu na mladoletnikov nadaljnji razvoj in na dokaze, po katerih so bila ugotovljena odločilna dejstva v zvezi z mladoletnikovo storitvijo kaznivega dejanja. Slednjih po izrecni omejitvi v drugem odstavku 420. člena ZKP, z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati, preizkus dejstev v zvezi z izrečenim vzgojnim ukrepom pa je po 487. členu ZKP posebej ali izjemoma dovoljen.

10.Vrhovno sodišče vložničini oceni o nepravilni uporabi vzgojnega ukrepa ne pritrjuje. Kot je to ugotovilo že sodišče druge stopnje, je mladoletnik storil kaznivo dejanje po vadbi taekwondoja, kar pomeni, da pri navajani mladoletnikovi usmeritvi v vadbo borilnih veščin ne gre za ničesar novega oziroma takšnega, za kar nižji sodišči ne bi vedeli. Razen tega je vložnica prezrla, da se je sodišče prve stopnje po razumljivih razlogih v 17. in zlasti 19. točki obrazložitve prvostopenjskega sklepa nedvomno seznanilo z mladoletnikovo starostjo v času storitve kaznivega dejanja in v času sojenja, kot tudi z razmerami, v katerih je tedaj po poročilu CSD z dne 17. 2. 2022 živel. Razmere so v poročilu opisane z okoliščinami, ki povzeto obrazložitev v zahtevi postavljajo v drug kontekst od predstavljenega. Res je denimo, da so bili po dejanju pri mladoletniku ugotovljeni določeni pozitivni premiki, vendar je po tem treba upoštevati še, da se je mladoletnik po poročilu CSD s Srednje zdravstvene šole prepisal, ker se na tej šoli ni več dobro počutil, ker je prihajalo v odnosu z nekaterimi učitelji do konfliktnih situacij in ker je dobil občutek, da se ga hočejo znebiti. V obrazložitvi zahteve ni omenjeno niti, da je bilo tedaj dogovorjeno mladoletnikovo sodelovanje s CSD, do katerega ni prišlo, v drugem postopku pa se je mladoletnikova mama obrnila na CSD zaradi disciplinskih težav v šoli. Mladoletniku je bila pri tem nudena pomoč, ker so mu v šoli po mamini izpovedbi očitali določene stvari, da je bil tam, kjer ga ni bilo, da je bil žrtev in da je želela, da se pravilno postopa.

11.Glede na ugotovljeno, v obrazložitvi zahteve navajana popolna mladoletnikova preobrazba po dejanju, nima ustrezne podlage in še manj po izvedenskih mnenjih izvedenke psihiatrinje in klinične psihologinje. Ti sta namreč svoje ugotovitve o mladoletnikovi impulzivnosti, provokativnosti, težkem procesiranju čustev in nadzoru vedenja, podali v sedanji obliki ter obe predlagali pomoč mladoletniku pri vzpostavljanju kontrole nad impulzivnim vedenjem pri razreševanju konfliktnih situacij in pri prevzemanju odgovornosti za lastna manj odgovorna vedenja. V takšnem primeru pa sta nižji sodišči navedeni vzgojni ukrep tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilno uporabili.

C.

12.Ker uveljavljana kršitev kazenskega zakona iz 2. točke 372. člena ZKP ni podana, ker je v delu zahteve uveljavljano zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, izrečeni vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva pa ni bil nepravilno uporabljen, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti po prvem odstavku 425. člena ZKP zavrnilo.

13.Odločba o stroških postopka temelji na 98.a členu ZKP in prvem odstavku 484. člena ZKP. Mladoletnik je po ugotovitvah nižjih sodišč brez lastnih dohodkov in premoženja.

14.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 372, 372-2, 487 Kazenski zakonik (1994) - KZ - člen 78

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.