Jedro

Na podlagi ugotovitev je sodišče utemeljeno presodilo, da je bil zaradi nove organizacije in opredelitve delovnih nalog v bivši splošno pravni službi v novembru 2010 podan utemeljen poslovni razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi, saj so zaradi ukinitve njenega dotedanjega delovnega mesta prenehale potrebe po opravljanju njenega dela pod pogoji iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, da je bila tožnici dne 9. 2. 2011 s strani tožene stranke podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe za drugo ustrezno delovno mesto, ki jo je tožnica sprejela, ne da bi obstajal utemeljen razlog za odpoved dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Hkrati je ugodilo zahtevku za plačilo odškodnine iz naslova prikrajšanja pri plači za čas od meseca aprila 2011 do meseca novembra 2011 ter za povračilo stroškov postopka, zahtevek za plačilo prikrajšanja na plači za čas od 11. novembra 2011 dalje in za plačilo odpravnine pa je sodišče zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je po pritožbeni obravnavi tožničino pritožbo zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje zavrnilo, pritožbi tožene stranke pa ugodilo in v ugodilnem delu sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je bila tožnici sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana brez utemeljenega odpovednega razloga in da je tožena stranka tožnici dolžna plačati prikrajšanje na plači za čas od aprila do novembra 2011 ter povrniti stroške postopka. Presodilo je, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga organizacijske narave, saj je bilo delovno mesto vodje splošne - pravne službe, na katerem je tožnica dejansko delala, z novim Pravilnikom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 2. 11. 2010 ukinjeno in njena dotedanja dela razporejena na druge izvajalce, delno pa odstopljena pogodbeni odvetniški pisarni, tožnica pa je sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto samostojni pravni referent. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so njeni razlogi nejasni in med seboj v nasprotju. Navaja, da njeno delovno mesto ni bilo ukinjeno, saj njenega delovnega mesta „vodje štabne službe“ sploh ni bilo na seznamih delovnih mest niti prejšnjega in niti novega pravilnika o sistemizaciji. Vsekakor pa je bila reorganizacija opravljena potem, ko je bilo tožnici podano obvestilo o odpovedi. Torej v času reorganizacije potreba po tožničinem delu še ni prenehala. Navaja, da je bila opredelitev delovnega mesta „vodje štabne službe“ široka, tako, da je zajemala tudi opravila novega delovnega mesta „direktor sektorja“, ki ga po reorganizaciji zaseda A. A., novega delovnega mesta „vodja pravne pisarne“, ki ga zaseda B. B. ter delovnega mesta „vodja pravnega oddelka“, ki ga po reorganizaciji zaseda gospa C. C., ki je bila pred reorganizacijo podrejena tožnici. Torej je za isto delo tožena stranka zaposlila nove delavce. Da je šlo za fiktivni odpovedni razlog in njeno diskriminacijo tožnica utemeljuje s tem, da ji tožena stranka po obvestilu o nameravani odpovedi in predaji odprtih zadev vse do junija 2011 dejansko ni zagotavljala nobenega dela. Navaja, da sodišče neutemeljeno ni upoštevalo določil iz 37. člena Podjetniške kolektivne pogodbe tožene stranke, v katerem je določeno, da uprava tožene stranke ugotavlja in rešuje primere presežnih delavcev v soglasju s prizadetim delavcem. Ker tožena stranka ni postopala v tem smislu, je tožnica pravočasno uveljavljala, da je šlo za šikaniranje, kot poseben vidik diskriminacije. Sodišče druge stopnje je zmotno ugotovilo, da tožnica ni uveljavljala diskriminacije v smislu 6. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ker se ni izrecno sklicevala na osebne okoliščine. Že to, da je tožnica ves čas zatrjevala, da gre za navidezni odpovedni razlog, je bilo dovolj, da bi morala tožena stranka dokazati, da ni šlo za diskriminacijo. Šlo je tudi za posredno diskriminacijo, saj je bila tožnica zaradi neupoštevanja navedene določbe kolektivne pogodbe v manj ugodnem položaju kot sodelavci. Sama sklepa, da je bila drugače obravnavana zaradi starosti, vendar pa je lahko šlo tudi za kakšno drugo njej neznano okoliščino.

4. Tožena stranka je v odgovoru prerekala revizijske navedbe in predlagala, da sodišče revizijo zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Revizija sodišču druge stopnje neutemeljeno smiselno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima jasne razloge o odločilnih dejstvih in v njej ni nasprotij, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti. Prav tako ni podana v reviziji očitana bistvena kršitev iz 15. točke navedenega člena ZPP, saj ugotovitev o ukinitvi tožničinega delovnega mesta izhaja iz drugih izvedenih dokazov in ob ugotovitvah, da je predstavljal naziv „vodja štabne službe“ generični pojem, ne nasprotuje listinam v spisu.

8. Sodišče je ugotovilo, da je imela tožnica dejansko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za „vodjo štabne službe“. Hkrati je ugotovilo, da gre za generični pojem, ki je označeval vodenje strokovnih služb na makro nivoju organizacijske sheme tožene stranke, v tem položaju pa je tožnica dejansko opravljala delo „vodje splošne - pravne službe“, kot ene od teh strokovnih služb. Hkrati je sodišče ugotovilo, da je prišlo ob uveljavitvi novega Pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v mesecu novembru 2010 do ukinitve te službe ter izločitve splošnega področja in drugačne organizacije pravnega področja, ki ga po novem koordinira direktorica projekta, na novo pa sta bili oblikovani tudi delovni mesti „vodja pravne pisarne“ in „vodja pravnega oddelka“, del nalog pa je bil prenesen na zunanjega izvajalca - odvetniško pisarno. Tožnica tudi v reviziji priznava, da so bila njena dotedanja dela prenesena na nove izvajalce.

9. Na podlagi navedenih ugotovitev je sodišče utemeljeno presodilo, da je bil zaradi nove organizacije in opredelitve delovnih nalog v bivši splošno pravni službi v novembru 2010 podan utemeljen poslovni razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi, saj so zaradi ukinitve njenega dotedanjega delovnega mesta prenehale potrebe po opravljanju njenega dela pod pogoji iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi v smislu prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.

10. V kolikor tožnica uveljavlja nezakonitost odpovedi njene pogodbe o zaposlitvi z vidika določb 37. člena toženkine Podjetniške kolektivne pogodbe, ki v tretjem odstavku določa, da „posamezne primere presežnih delavcev ugotavlja in rešuje uprava podjetja sporazumno in s soglasjem s prizadetim delavcem“, sodišče ugotavlja, da je na tak način predvideno reševanje presežnih delavcev le izjemoma za posamezne primere. Sicer namreč navedena kolektivna pogodba ureja razreševanje preseženih delavcev v zakonskih okvirih, vključno z razreševanjem večjega števila presežnih delavcev.

11. Sodišče je ugotovilo, da je tožnica prepozno, šele po prvem naroku za glavno obravnavo, določneje pa šele v ponovljenem postopku, v zvezi s sporno odpovedjo pričela uveljavljati tudi kršitev prepovedi diskriminacije, ne da bi izkazala, da tega ni mogla storiti v odgovoru na tožbo oziroma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo. Zato njenih prepoznih navedb v zvezi s tem na podlagi šestega odstavka 286. člena ZPP utemeljeno ni upoštevalo. V zvezi z navedeno ugotovitvijo tožnica ne uveljavlja določene bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Na podlagi navedene določbe ZPP tožnica kršitve prepovedi diskriminacije, kot razloga za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v revizijskem postopku ne more uveljavljati.

12. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.