Jedro

V pravdi 30 tožnikov kot navadnih (formalnih) sospornikov skupna (nediferencirana) vrednost spornega predmeta ne zadošča za dovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh povrniti tožeči stranki stroške revizijskega postopka, in sicer dedičem prve tožnice in drugemu tožniku skupaj 84,27 EUR, tretji, četrti in peti tožnici vsaki po 84,27 EUR, dedičem po šestem tožniku 84,27 EUR, sedmemu in osmemu tožniku po 84,27 EUR, dedičem devetega tožnika 84,27 EUR, enajsti in dvanajsti tožnici skupaj 84,27 EUR, štirinajstemu tožniku in šestnajsti tožnici vsakemu po 84,27 EUR, dedičem sedemnajste tožnice 84,27 EUR, osemnajsti in devetnajsti tožnici skupaj 84,27 EUR, dvajsetemu tožniku, triindvajseti tožnici in trideseti tožnici vsakemu po 84,27 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15-dnevnega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Trideset tožnikov je 27. 5. 2005 vložilo tožbo zoper Republiko Slovenijo zaradi ugotovitve, da med njimi (vsakim od njih) in toženo stranko obstoji pravno razmerje po prodanih pogodbah za posamezne garaže na posameznih parcelah v vl. št. 4147 k.o. ... in da je tožena stranka dolžna kupcem proti plačilu 4.864,58 EUR izročiti v last in posest te garaže in izstaviti ustrezne zemljiškoknjižne listine. Trdili so, da so kot najemniki garaž sprejeli ponudbe tožene stranke za odkup garaž in so bile tako prodajne pogodbe sklenjene. Šlo je za nakup 24 individualno določenih garaž, vsake za ceno 4.864,58 EUR. Tožeča stranka je v tožbi opredelila vrednost spornega predmeta 27,977.847,20 SIT, to je 116.749,07 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 23. 6. 2009 in popravnim sklepom z dne 25. 8. 2009 pod I ugodilo dedičem po prvi tožnici in drugemu tožniku glede garaže št. 33, pod II tretji tožnici glede garaže št. 34, pod III četrti tožnici glede garaže št. 35, pod IV peti tožnici glede garaže št. 36, pod V dedičem po šestem tožniku glede garaže št. 37, pod VI sedmemu tožniku glede garaže št. 38, pod VII osmemu tožniku glede garaže št. 40, pod IX dedičem po devetem tožniku glede garaže št. 41, pod X enajsti in dvanajsti tožnici glede garaže št. 42, pod XII štirinajstemu tožniku glede garaže št. 8, pod XV dedičem po sedemnajsti tožnici glede garaže št. 45, pod XVI osemnajsti in devetnajsti tožnici glede garaže št. 10, pod XVII dvajsetemu tožniku glede garaže št. 46, pod XX triindvajseti tožnici glede garaže št. 49 in pod XXIV trideseti tožnici glede garaže št. 55. 3. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke ostalih tožnikov, in sicer pod VIII zahtevek dedičev po devetem tožniku glede garaže št. 5, pod XI zahtevek trinajste tožnice glede garaže št. 7, pod XIII zahtevek dedičev po petnajsti tožnici glede garaže št. 44, pod XIV zahtevek šestnajste tožnice glede garaže št. 9, pod XVIII zahtevek enaindvajsetega tožnika glede garaže št. 47, pod XIX zahtevek dvaindvajsete tožnice glede garaže št. 48, pod XXI zahtevek štiriindvajsetega tožnika glede garaže št. 50, pod XXII zahtevek petindvajsetega, šestindvajsetega, sedemindvajsetega in osemindvajsetega tožnika glede garaže št. 51, in pod XXIII zahtevek devetindvajsetega tožnika glede garaže št. 52. 4. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi šestnajste tožnice E. D. in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku glede garaže št. 9. Ugodilo je tudi pritožbi nekaterih tožnikov glede pravdnih stroškov. Zavrnilo pa je pritožbe petnajstega, dvaindvajsetega in štiriindvajsetega tožnika ter tožene stranke in v izpodbijanih delih potrdilo prvostopenjsko sodbo.

5. Tožena stranka je vložila revizijo zoper vse tri točke drugostopenjske sodbe v zvezi z ugoditvijo tožbenim zahtevkom tožnikov ter uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka. V reviziji je navedla vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe 77.833,28 EUR ter pojasnila, da predstavlja navedeni znesek zmnožek šestnajstih ugodenih zahtevkov po 4.864,58 EUR, kolikor naj bi znašala vrednost posamične garaže. V reviziji trdi, da je ta po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dovoljena, ker iz prvostopenjske sodbe izhaja, da je vrednost spornega predmeta 116.749,07 EUR, vrednost predmeta po posameznih točkah, ki so predmet pritožbe pa po petem odstavku 367. člena ZPP znaša 77.833,28 EUR, kar očitno presega 40.000,00 EUR.

6. Tožeča stranka je v odgovoru na revizijo navedla, da revizija ni dovoljena, ker so tožniki navadni sosporniki in vsak tožnik uveljavlja svoj zahtevek z vrednostjo spornega predmeta 4.864,58 EUR. Predlaga zavrženje revizije, v nadaljevanju pa obrazloženo utemeljuje, zakaj revizija tudi ni utemeljena.

7. Revizija ni dovoljena.

8. V pravdi nastopa 30 tožnikov, ki so v dvajsetih primerih posamično, v štirih primerih pa skupaj (trikrat po dva in enkrat po štiri) zahtevali ugotovitev pravnih razmerij po prodajnih pogodbah s toženo stranko za 24 garaž po ceni 4.864,58 EUR za vsako. Vsak od kupcev je zahteval izročitev konkretnih garaž proti plačilu zneskov 4.864,58 EUR za vsako in izstavitev zemljiškoknjižnih listin. Tožniki so v tožbi navedli skupno vrednost spornega predmeta 116.749,07 EUR (prej 27,977.947,20 SIT), čemur tožena stranka ni ugovarjala. Iz sodb, revizije in odgovora na revizijo izhaja, da so tožniki med seboj navadni (formalni) sosporniki v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, potrditvah v reviziji pa naj bi bila vrednost spornega predmeta za vsakega kupca garaže po 4.864,58 EUR, kolikor naj bi bila prodajna cena ene garaže. 9. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v zmoti, ko trdi, da je neposredna revizija (drugi odstavek 367. člena ZPP) dovoljena, ker je vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe 77.833,28 EUR kot zmnožek šestnajstih ugodenih posameznih tožbenih zahtevkov po 4.864,58 EUR. V tej pravdi gre za nedenarne tožbene zahtevke in je zato po drugem odstavku 44. člena ZPP odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi, tožena stranka pa opredelitvi ni nasprotovala. Vrednost spornega predmeta je navedena v enem znesku, torej nediferencirano, kar pa v obravnavanem primeru ne zadošča, ker zahteva drugi odstavek 41. člena ZPP v primeru navadnih sospornikov določitev vrednosti spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek vsakega sospornika(1). Revidentov položaj ne bi bil prav nič drugačen, če bi se štela vrednost spornega predmeta za vsakega tožnika (ali v nekaterih primerih več tožnikov skupaj) v višini prodajne cene garaže 4.864,58 EUR. Po drugem odstavku 41. člena ZPP se v primeru subjektivne kumulacije zahtevki posameznih tožnikov ne seštevajo, določba prvega odstavka 41. člena ZPP o seštevanju pa velja le za objektivno kumulacijo zahtevkov. Revizija se sklicuje na peti odstavek 367. člena ZPP, vendar neutemeljeno. Ustaljeno je stališče sodne prakse tega sodišča(2), da peti odstavek 367. člena ZPP ne posega v ureditev 41. člena ZPP, da se v primeru subjektivne kumulacije zahtevkov navadnih sospornikov dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka navadnega sospornika. Procesnopravna razmerja več strank na aktivni ali pasivni strani, združena v skupno razpravljanje in odločanje, ohranjajo namreč vsako svojo identiteto, vsak sospornik vodi svojo pravdo samostojno in neodvisno od drugih ter pravice do revizije ne pridobi zgolj zato, ker je bilo o njihovih sporih odločeno z eno odločbo. Ker bi tako vrednost spornega predmeta oziroma vrednost izpodbijanega dela sodbe za vsakega tožnika lahko znašala le 4.864,58 EUR, revizija pa ni bila predhodno dopuščena, ni podlage za dovoljenost revizije tožene stranke ne po drugem in ne po tretjem odstavku 367. člena ZPP. Revizijsko sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP nedovoljeno revizijo tožene stranke zavrglo.

10. Tožena stranka z revizijo ni uspela, zato mora nasprotni stranki povrniti stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Revizijsko sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP, 155. člena ZPP in prvega odstavka 161. člena ZPP odmerilo stroške tožnikov z odgovorom na revizijo po stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo v skupnem znesku 1.348,36 EUR. Te stroške mora tožena stranka povrniti po enakih delih posameznim tožnikom kot navadnim sospornikom.

Op. št. (1): Primerjaj na primer II Ips 536/2005, II Ips 1252/2008, II Ips 197/2012. Op. št. (2): Primerjaj na primer II DoR 245/2009, II Ips 166/2010, II Ips 197/2012.