Jedro

Med udeleženci ni bilo sporno, da je bil tožnik o zavrnitvi svoje zahteve za priznanje delovnega razmerja in sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ki jo je po lastnih navedbah tožena stranka prejela 11. 4. 2011, obveščen z vročitvijo pisne zavrnitve zahteve njegovemu pooblaščencu dne 19. 4. 2011, to je zadnji dan 8-dnevnega roka iz drugega odstavka 204. člena ZDR. Tako mu je v zvezi z zavrnitvijo njegove zahteve rok za vložitev tožbe pričel teči z naslednjim dnem, to je z 20. 4. 2011, tako da ob vložitvi tožbe z oddajo priporočene pošiljke na pošto dne 19. 5. 2011 ni bil zamujen.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju v času od 1. 9. 2007 do 30. 6. 2010 ter toženi stranki naložilo, da za tožnika od posameznih mesečnih izplačil za delo v tem obdobju obračuna in plača prispevke za obvezna socialna zavarovanja ter mu ta obdobja vpiše v delovno knjižico. Zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas pred 1. 9. 2007 in za čas po 30. 6. 2010 in za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za naprej je sodišče zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožnik v teh obdobjih ni opravljal konstantnega dela v smislu delovnega razmerja, čeprav je ugotovilo, da je sicer pri toženi stranki v manjšem obsegu delo opravljal še do aprila 2011. Zavrnilo je tudi tožnikov podredni zahtevek za priznanje delovnega razmerja na delovnem mestu turnusnega urednika, glede na uspeh v sporu pa tožnikovemu stroškovnemu zahtevku delno ugodilo.

2. Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo in v tem delu tožbo zavrglo ter odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka. Ob pritožbenih navedbah, da niso bile podane procesne predpostavke za vložitev tožbe, je ugotovilo, da je tožnik dne 19. 5. 2011 tožbo vložil po poteku 30-dnevnega roka po prenehanju dela pri toženi stranki, tudi če se upošteva tožnikove navedbe, da je pri toženi stranki nazadnje delal 18. 4. 2011. 3. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo z očitkom, da je sodišče zmotno uporabilo določbe 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Navaja, da bi sodišče moralo upoštevati, da je tožbo vložil v zvezi s predhodno zahtevo za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in priznanje delovnega razmerja, ki jo je še v času dela pri toženi stranki naslovil na toženo stranko in na podlagi katere je ob izteku 8-dnevnega roka dne 19. 4. 2011 prejel od tožene stranke zavrnilni odgovor. Tako je bila tožba vložena še v okviru 30-dnevnega zakonskega roka.

4. V odgovoru na revizijo tožena stranka predlaga njeno zavrnitev in navaja, da je sodišče druge stopnje utemeljeno ugotovilo, da tožba ni bila vložena v 30-dnevnem roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik že od 30. 6. 2010 dalje ni bil v delovnem razmerju pri toženi stranki in je v tem delu sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. Vrhovno sodišče se je že večkrat opredelilo do načina uveljavljanja delovnega razmerja oziroma obstoja pogodbe o zaposlitvi na podlagi dejanskega dela in pri tem smiselno izhajalo iz določb 204. člena ZDR. Pri tem je kot izhodišče upoštevalo dejansko opravljanje dela delavca pri toženi stranki in ugotovilo, da mora delavec, ki pri toženi stranki še opravlja delo, za katero trdi, da gre za delo v smislu delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi, na podlagi prvega odstavka 204. člena ZDR najprej uveljavljati zaposlitev pri delodajalcu in če ta njegovi zahtevi ne ugodi v roku 8 dni, v smislu drugega odstavka 204. člena ZDR v nadaljnjem roku 30 dni vložiti tožbo pri sodišču. Brez takega predhodnega uveljavljanja zaposlitve pa lahko na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR uveljavlja zaposlitev iz delovnega razmerja z direktno tožbo pri delovnem sodišču tudi še v roku 30 dni po prenehanju dela (1). Na začetek teka roka za tožbo ne vpliva, če sodišče v sodnem postopku kasneje ugotovi, da kljub izkazanemu delu tožnika pri toženi stranki v nekem obdobju niso bili podani vsi elementi delovnega razmerja.

7. Tožnik je v tožbi utemeljeval vložitev tožbe, ki jo je sodišču poslal s priporočeno pošiljko dne 19. 5. 2011, z obvestilom tožene stranke o zavrnitvi njegove zahteve za priznanje delovnega razmerja in izstavitev pogodbe o zaposlitvi, ki ga je njegov odvetnik prejel 19. 4. 2011. Smiselno je torej zatrjeval vložitev tožbe na podlagi določb drugega odstavka 204. člena ZDR. Sodišče druge stopnje pa je kljub njegovim tožbenim navedbam in ustreznim dokaznim listinam v spisu vložitev tožbe presojalo na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR, računajoč, da je bistveno, da naj bi tožnik nazadnje delal pri toženi stranki 18. 4. 2011 in ne da bi ugotavljalo, ali je moral tožnik tega dne s svojim delom zaključiti na zahtevo tožene stranke, ali pa naslednji dan ni prišel na delo zgolj zato, ker na podlagi dotedanjega sodelovanja za delo ni bil predviden. Iz zavrnitve tožnikove zahteve tudi ne izhaja, da bi tožena stranka izrecno prekinjala dotedanji način sodelovanja s tožnikom.

8. Sodišče druge stopnje je ob zmotni uporabi določb tretjega odstavka 204. člena ZDR neutemeljeno štelo, da je začel 30-dnevni rok za vložitev tožbe teči že z 19. 4. 2011. Med udeleženci ni bilo sporno, da je bil tožnik o zavrnitvi svoje zahteve za priznanje delovnega razmerja in sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ki jo je po lastnih navedbah tožena stranka prejela 11. 4. 2011, obveščen z vročitvijo pisne zavrnitve zahteve njegovemu pooblaščencu dne 19. 4. 2011, to je zadnji dan 8-dnevnega roka iz drugega odstavka 204. člena ZDR. Tako mu je v zvezi z zavrnitvijo njegove zahteve rok za vložitev tožbe pričel teči z naslednjim dnem, to je z 20. 4. 2011, tako da ob vložitvi tožbe z oddajo priporočene pošiljke na pošto dne 19. 5. 2011 ni bil zamujen.

9. Glede na navedeno je sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje, da bo v ponovljenem postopku odločilo tudi o drugih pritožbenih razlogih.

10. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Glej sklep VIII Ips 377/2006 z dne 15. 1. 2008 in sklep VIII Ips 51/2009 z dne 14. 2. 2011.