Jedro

Priključitev objekta na distribucijsko omrežje električne energije se šteje za posel v zvezi z rednim upravljanjem stvari v smislu drugega odstavka 67. člena SPZ. Zato bi lahko organ lastnikom objekta oziroma imetnikom pravice razpolaganja z objektom izdal soglasje za priključitev le, če bi se s priključitvijo strinjali solastniki, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije za energijo št. 521-4/2013-3/243 z dne 13. 3. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Agencija za energijo (v nadaljevanju agencija) odločila, da se pritožbi društva A., zoper sklep št. 3802-252/2014-37 z dne 8. 1. 2015 ugodi (1. točka izreka) in se društvu izda soglasje za priključitev objekta Ribiški dom, ki leži na zemljišču s parc. št. 1205/30, k.o. ..., pod v izreku navedenimi pogoji (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi odločbe agencija pojasnjuje, da je društvo dne 13. 8. 2013 pri Elektru Maribor d.d. vložilo vlogo za izdajo soglasja za priključitev objekta Ribiški dom na distribucijsko omrežje električne energije. Vlogo je organ s sklepom št. 3802-252/2014-5 z dne 23. 7. 2014 zavrgel, agencija pa je v pritožbenem postopku izpodbijani sklep odpravila in vrnila zadevo organu na prvi stopnji v ponovno odločanje z napotilom, naj organ pri odločanju upošteva javni interes in naj društvu izda vsaj začasno soglasje za priključitev, v nadaljevanju postopka pa naj organ presodi, ali je objekt legalen.

3. V ponovljenem postopku je organ na prvi stopnji ugotovil, da leži objekt Ribiški dom na zemljišču, ki je v solasti Republike Slovenije in tožnikov. Ugotovil je, da z zemljiščem upravlja Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo. Pred odločitvijo je pozval lastnike zemljišča, naj se izjasnijo o pravici društva do razpolaganja z zemljiščem oziroma objektom, ki se nahaja na zemljišču ter o legalnosti objekta. Ministrstvo za obrambo je v odgovoru med drugim navedlo, da je v preteklosti že izkazalo lastništvo objekta, ki je legalno postavljen, navedlo pa je tudi, da z objektom na podlagi sporazuma iz leta 1988 upravlja društvo. Tožniki so na poziv organa odgovorili, da društvu priznavajo pravice, ki mu pripadajo po Zakonu o vodah in Zakonu o sladkovodnem ribištvu, ne dajejo pa soglasja za priključitev objekta na distribucijsko omrežje, saj naj bi bil objekt zgrajen nelegalno.

4. Po opravljeni ustni obravnavi je organ na prvi stopnji izdal sklep, s katerim je vlogo za izdajo soglasja za priključitev objekta na distribucijsko omrežje kot nepopolno zavrgel, ker društvo ni predložilo dokazila o pravici razpolaganja z nepremičnino oziroma objektom. Kot je navedel organ, je treba pri odločanju upoštevati tudi stališče lastnikov, ki izdaji soglasja nasprotujejo. Zoper omenjeno odločitev je društvo vložilo pritožbo.

5. Agencija, ki je pristojna odločati o pritožbi, pojasnjuje, da izdajo soglasja za priključitev urejajo Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (v nadaljevanju splošni pogoji). Da je stranka upravičena do izdaje soglasja, mora izpolnjevati pogoje, ki so navedeni v 6. členu splošnih pogojev, kjer je med drugim določeno, da mora stranka vlogi za izdajo soglasja za priključitev predložiti dokazilo o lastništvu oziroma pravici razpolaganja z nepremičnino oziroma objektom, če ni vpisana v zemljiško knjigo. Objekt se lahko priključi na električno omrežje, če ne predstavlja nelegalne gradnje v smislu zakona, ki ureja graditev objektov. Po mnenju agencije je tako v obravnavani zadevi sporno le vprašanje, ali je društvo izkazalo pravico razpolaganja, sporna pa je tudi legalnost postavljenega objekta.

6. Kot pojasnjuje agencija, je bil v preteklosti na zemljišču s parc. št. 1205/30, k.o. ..., vojaški poligon, ki je bil v upravljanju JNA. To premoženje je nato prešlo v upravljanje Republike Slovenije na podlagi Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. V zemljiški knjigi je tako kot ena od solastnic vpisana Republika Slovenija. Zemljišče je bilo kasneje v postopku denacionalizacije vrnjeno tožnikom. Na podlagi navedenega agencija zaključuje, da je Republika Slovenija oziroma Ministrstvo za obrambo na podlagi veljavne zakonodaje in pravnega nasledstva lastnik objekta ...

7. Društvo je v dokaz pravice razpolaganja z objektom v postopku predložilo sporazum iz leta 1988, ki je bil sklenjen med Tovarno B. in pripadniki JNA. Iz sporazuma izhaja, da bo ribiška sekcija s prostovoljnim delom očistila ribnik, vložila vanj ribe ter postavila hišico z nadstreškom za shranjevanje orodja in hrane. Iz sporazuma prav tako izhaja, da je dovoljenje za postavitev objekta ob ribniku dala takratna JNA, postavilo pa ga je društvo. Od sklenitve sporazuma dalje društvo skrbi tako za ribnik kot tudi za objekt ob ribniku. Ministrstvo za obrambo je v številnih dopisih navedlo, da društvu dovoljuje uporabo objekta, dovoljuje pa mu tudi, da se priključi na električno omrežje. Glede na obrazloženo je društvo po mnenju agencije v zadostni meri izkazalo pravico do razpolaganja z objektom, ki ga želi priključiti na distribucijsko omrežje električne energije. Po ugotovitvi, da je objekt postavljen legalno, agencija zaključuje, da so podani vsi zahtevani pogoji za izdajo soglasja za priključitev objekta na distribucijsko omrežje električne energije. Agencija je zato na podlagi četrtega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) sama odločila v zadevi in društvu izdala želeno soglasje.

8. V tožbi tožniki nasprotujejo izpodbijani odločitvi zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi napačne uporabe splošnih pogojev. Kot pojasnjujejo, so v letu 2009 v postopku denacionalizacije dobili vrnjene solastniške deleže zemljišča s parc. št. 1205/30, k.o. ..., na katerem stoji Ribiški dom. Njihov skupni solastniški delež znaša več kot 92 %. Kot zatrjujejo, omenjeni objekt nima gradbenega in uporabnega dovoljenja, zaradi česar bi ga bilo treba porušiti. Zato tudi nasprotujejo izdaji soglasja za njegovo priključitev na distribucijsko omrežje električne energije. Prav tako nasprotujejo ugotovitvi agencije v izpodbijani odločbi, da je lastnik objekta Republika Slovenija. Glede sporazuma iz leta 1988 pa dodajajo, da je bil sporazum sklenjen le za dobo 15 do 20 let. Po mnenju tožnikov agencija društvu ne bi smela izdati soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje, saj društvo v postopku ni izkazalo niti lastninske pravice niti pravice do razpolaganja. Zato sodišču predlagajo, da tožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo in jo organu vrne v ponovni postopek.

9. V odgovoru na tožbo toženka ponavlja razloge za odločitev, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

10. Na tožbo je kot prizadeta stranka, ki bi ji bila odprava izpodbijanega akta lahko v škodo, odgovorilo tudi društvo, ki v odgovoru podrobneje opisuje okoliščine v zvezi z lastništvom in upravljanjem Ribiškega doma in navaja, da je priključitev objekta na distribucijsko omrežje električne energije nujno potrebna za ohranitev občutljivega ekosistema in vodnega življa v ribniku, ki se nahaja ob objektu Ribiški dom.

11. Tožba je utemeljena.

12. Med strankami v postopku je sporno vprašanje, ali je društvo upravičeno do izdaje soglasja za priključitev objekta Ribiški dom na distribucijsko omrežje električne energije. Tožniki namreč izdaji soglasja nasprotujejo, ker društvo, kot zatrjujejo, ni lastnik objekta, z objektom, pa tudi nima pravice razpolagati. Objekt pa po njihovem mnenju tudi ni legalno postavljen.

13. Iz podatkov v spisu izhaja, da je organ na prvi stopnji tudi v ponovljenem postopku prošnjo društva za izdajo soglasja zavrgel z obrazložitvijo, da je vloga nepopolna, ker društvo v postopku ni dokazalo pravice razpolaganja z nepremičnino oziroma objektom. Z izpodbijano odločbo pa je agencija pritožbi društva ugodila in mu sama na podlagi četrtega odstavka 251. člena ZUP izdala zahtevano soglasje.

14. Za takšno odločitev pa pritožbeni organ v predpisih ni imel pravne podlage.

15. Med strankami v postopku ni sporno, da objekt Ribiški dom leži na zemljišču s parc. št. 1205/30, k.o. ..., katerega zemljiškoknjižni solastniki so država Republika Slovenija (v solastniškem deležu 241/3095) ter tožniki (v skupnem solastniškem deležu 2854/3095).

16. Po 8. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki določa, da se vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, šteje za sestavino nepremičnine, se (so)lastniki zemljišča, na katerem stoji objekt, štejejo tudi za (so) lastnike objekta, ki je trajno spojen z zemljiščem (načelo povezanosti zemljišča in objekta - lat. superficies solo cedit). Za solastnike objekta, ki imajo tudi pravico razpolagati z objektom, se tako po zakonu štejejo tožniki in Republika Slovenija. Ker se šteje priključitev objekta na distribucijsko omrežje električne energije za posel v zvezi z rednim upravljanjem stvari v smislu drugega odstavka 67. člena SPZ, bi lahko organ lastnikom objekta oziroma imetnikom pravice razpolaganja z objektom izdal soglasje za priključitev le, če bi se s priključitvijo strinjali solastniki, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti.

17. Kot napačno se tako izkaže tudi stališče agencije v izpodbijani odločbi, da je tožnik pravico do razpolaganja z objektom ter s tem pravico zahtevati priključitev objekta na distribucijsko omrežje izkazal s sporazumom med Tovarno B. in Vojno pošto 8164 z dne 12. 10. 1988. Z omenjenim sporazumom sta se namreč stranki sporazumeli zgolj o skupnem sodelovanju pri urejanju in čiščenju ribnika v Radvanju in njegove okolice (točka II sporazuma) ter o tem, da bodo člani ribiške sekcije B. s prostovoljnim delom očistili ribnik, vložili vanj ribe ter postavili hišico z nadstreškom za shranjevanje orodja in hrane (točka III sporazuma). Ker sporazum vprašanja lastništva oziroma razpolaganja z objektom ne ureja, za solastnike objekta pa se, kot je bilo že obrazloženo, (poleg Republike Slovenije) štejejo tudi tožniki, ki izdaji soglasja za priključitev objekta na distribucijsko omrežje celo izrecno nasprotujejo, je po presoji sodišča izpodbijana odločitev agencije o izdaji soglasja nezakonita. Društvo, ki ni lastnik oziroma imetnik pravice razpolagati z objektom, namreč ni upravičen zahtevati izdaje soglasja za priklop objekta na distribucijsko omrežje.

18. Agencija pa je kršila tudi pravila postopka, ko je pri odločanju o pritožbi v izreku izpodbijane odločbe vlogi društva ugodila in odločila drugače kot organ na prvi stopnji, ne da bi pred tem odpravila prvostopno odločitev o zavrženju vloge društva, ki je tako še zmeraj v veljavi.

19. Zaradi kršitve pravil postopka in nepravilne uporabe materialnega prava, ki ima za posledico tudi nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo agenciji v ponovno odločanje.

20. V ponovljenem postopku bo moral organ pri odločanju o pritožbi prizadete stranke slediti pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava. Nov upravni akt bo moral izdati v roku 30 dni od prejema te sodbe.