Jedro

Kadar je s prvostopenjsko sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter zadeva vrnjena pristojnemu upravnemu organu v ponoven postopek, to pomeni vrnitev zadeve v stanje pred izdajo odpravljene odločbe tožene stranke, to je v stanje, ko mora tožena stranka o pritožbi še odločiti. O pravici, obveznosti ali pravni koristi revidenta še ni dokončno odločeno. V takem primeru revizija ni dovoljena.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Prizadeta stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo tožene stranke, št. 521-4/2013-3/243 z dne 13. 3. 2015, odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi prizadete stranke v tem upravnem sporu zoper sklep Elektro Maribor, št. 3802-252/2014-37 z dne 8. 1. 2015, in prizadeti stranki (v nadaljevanju revident) izdala soglasje za priključitev tam navedenega objekta na distribucijsko omrežje pod tam navedenimi pogoji.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vlaga tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Revizija je po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 izredno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Njen namen je zagotoviti pravilno in zakonito sodno odločbo v konkretnem upravnem sporu ter enotnost pravnega reda in s tem povezano enotno uporabo zakonov. Uresničevanje navedenega namena je smotrno, ko je postopek odločanja o upravni zadevi zaključen oziroma v celoti končan. Upravni spor je namreč namenjen zagotavljanju sodnega varstva pravic in pravnih interesov posameznikov in organizacij zoper odločitve in dejanja organov javne oblasti (1. člen ZUS-1), revizija pa je končno in zadnje izredno pravno sredstvo, ki takšno sodno varstvo zagotavlja.

5. V obravnavani zadevi je s prvostopenjsko sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter zadeva vrnjena pristojnemu upravnemu organu v ponoven postopek. To pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe tožene stranke, to je v stanje, ko mora tožena stranka o pritožbi še odločiti, torej o pravici, obveznosti ali pravni koristi revidenta še ni dokončno odločeno. Zaradi pravnih učinkov, določenih z zakonom (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1), bo moral pristojni upravni organ izdati nov upravni akt v tridesetih dneh od dneva, ko je prejel sodbo.

6. Sodba, s katero sodišče prve stopnje ugodi tožbi, odpravi izpodbijani upravni akt ter zadevo vrne v ponovno odločanje, ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan, saj z njo ni odločeno o pravici niti pravnem interesu posameznika oziroma organizacije. Takšna sodba se tudi ne izvršuje v smislu določb 102. člena ZUS-1. 7. Zato v obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi, odpravljena v tem upravnem sporu izpodbijana odločba tožene stranke, ki je postala zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, in se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločbe (o pritožbi revidenta), kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena. Takšna odločitev predstavlja že ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča (npr. zadeve X Ips 1390/2005, X Ips 820/2007, X Ips 679/2008, X Ips 305/2010, X Ips 495/2010, X Ips 164/2011, X Ips 108/2012, X Ips 135/2012, X Ips 400/2014, X Ips 216/2015).

8. Ne glede na navedeno, pa Vrhovno sodišče še pripominja, da revident tudi ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti.

9. Revident kljub sklicevanju na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pomembnega pravnega vprašanja v reviziji ni izpostavil. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revident zato tudi ne more uspeti s pavšalnim sklicevanjem na neenotno sodno prakso prvostopenjskega sodišča (ki je ni navedel, niti ni predložil sodb, ki bi kazale na neenotno sodno prakso).

10. Revident tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010), revident s svojimi splošnimi navedbami v reviziji (da se razveljavlja upravno dovoljenje za priklop na elektro omrežje, da je elektrika nujnega pomena za delovanje in obstoj revidenta, saj ta skrbi za vzrejo rib v ribniku ..., za kar je potrebno vsakodnevno dovajanje kisika v vodo s pomočjo vodnih črpalk, ki jih poganja električna energija, da je v obdobju, ko ni bilo dobave električne energije, prihajalo do velikega pomora rib in zaroda, ribe, ki so preživele, pa se niso drstile), ki jih ni obrazložil, zanje ni predložil nobenega dokaza, izpolnjevanja tega pogoja v obravnavani zadevi ni izkazal. 11. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Ker lahko na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče na zahtevo tožnika izda začasno odredbo zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 le do odločitve o reviziji, Vrhovno sodišče pa je revizijo s tem sklepom zavrglo, je ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.

K III. točki izreka:

13. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).