Jedro

Materialnopravni pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni le ugotovitev hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja z naklepom ali iz hude malomarnosti, temveč tudi, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 10. 7. 2007. Posledično je zavrnilo reintegracijski in reparacijski zahtevek in odločilo, da stranki nosita vsaka svoje stroške postopka. Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je ta s tovornim vozilom vlačilcem na relaciji Grahovo - Dane 26. 6. 2007 kot poklicni voznik vozil prehitro izven naselja kot tudi v naselju. To je bilo razvidno iz tahografa, ki ga je direktor tožene stranke pregledal po obvestilu voznika osebnega vozila, ki je opazil neprimerno vožnjo voznika tovornjaka tožene stranke. Po ugotovitvah izvedenca je bila s tožnikovim tovornjakom 26. 6. 2007 na odseku Grahovo - Dane 5-krat prekoračena najvišja dovoljena hitrost 70 km/h za vlečna vozila s priklopnikom z največjo dovoljeno maso nad 3500 kg. Hitro in neprimerno vožnjo pa je prepričljivo opisala priča M. K.. Cesta na tem odseku je zelo slaba, ovinkasta in na nekaterih delih brez bankin. Tožnik je poklic voznik, zato bi se moral zavedati svoje odgovornosti ob neprimerni hitrosti.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravdnega postopka. Navaja, da prvenstveno izpodbija nepravilnost in nezakonitost postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki. Ta mu je v pisni obdolžitvi pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi očitala nespoštovanje pravilnika o izvajanju notranje kontrole kljub večkratnim pisnim opozorilom, 26. 6. 2007 pa naj bi ponovno kršil določila ZVCP-1 o največji dovoljeni hitrosti v naselju in odklonil naj bi nadaljnje opravljanje dela po nalogu tožene stranke. Izrekanje disciplinskih ukrepov ne more iti mimo opisa dejanja iz zahteve za disciplinski ukrep (v tem primeru pisne obdolžitve). Niti izvedenec ni mogel določiti, v katerem naselju naj bi prišlo do prehitre vožnje. Sodišče ni izvedlo dokazov, s katerimi bi lahko ovrgel pisno izjavo priče M. K. in njegovo izpoved.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

8. Po določbi prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. V skladu z 2. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

9. V obravnavani zadevi je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je tožena stranka revidentu izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi 10. 7. 2007 zaradi očitane prehitre vožnje revidenta kot poklicnega voznika v in izven naselja na relaciji Grahovo - Dane 26. 6. 2007. Na podlagi zaslišanja priče M. K. in izvedenskega mnenja izvedenca prometne stroke je bilo ugotovljeno, da je revident na cestnem odseku Grahovo – Dane 26. 6. 2007 okoli 16 h s tovornim vozilom s priklopnikom neprilagojeno in prehitro vozil po cesti, ki je v zelo slabem stanju, luknjasta, ovinkasta in na nekaterih predelih brez bankine. Tovorno vozilo s priklopnikom spada v kategorijo vozil z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg, ki vlečejo priklopno vozilo, ki ni lahki ali bivalni priklopnik, za katere je največja dovoljena hitrost izven naselja 70 km/h (2. točka prvega odstavka 33. člena ZVCP-1). Na tem odseku v dolžini 10,6 km je bila hitrost 70 km/h presežena 5-krat v 10 minutah vožnje, pri čemer je bila povprečna hitrost 60 km/h (izvedensko mnenje na podlagi tahografa). Revident je presegel omejitve hitrosti tudi v naselju Gornje Jezero (izpoved priče M. K.). Priča M. K., ki je tega dne vozila za revidentom, je primer vožnje še takoj isti dan sporočila očetu direktorja tožene stranke, saj takšne vožnje tovornjakov tožene stranke še ni opazila. Sodišče prve stopnje je revidentovo vožnjo ocenilo za nevarno.

10. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je po presoji revizijskega sodišča obstajala hujša kršitev pogodbe oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja kot prvi vsebinski pogoj za izredno odpoved. Revident je kot poklicni voznik cestnega vozila največjih dovoljenih dimenzij z neprilagojeno in prehitro vožnjo po ovinkastem cestnem odseku, katerega vozišče je bilo v zelo slabem stanju, z neprimerno vožnjo izven in v naselju kršil cestnoprometne predpise (prvi in drugi odstavek 30. člena, 1. alineja prvega odstavka 32. člena in 2. točka prvega odstavka 33. člena ZVCP-1). Kot poklicni voznik bi se moral zavedati potencialne nevarnosti in ogrožanja v prometu, ki jo je s svojo vožnjo povzročal. Z opisano vožnjo je kršil dolžnost vzdržati se škodljivega ravnanja v času opravljanja dela. Po 35. členu ZDR se je namreč delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Revidentova nevarna vožnja bi zaradi velikosti in teže tovornega vozila s priklopnikom, ki presega 3.500 kg, lahko pri nesreči povzročila večjo škodo udeležencem v prometu, tretjim in tudi delodajalcu. Pri slednjem bi to lahko pomenilo vsaj premoženjsko škodo na vozilu, pri povzročeni škodi drugim pa njegovo odškodninsko odgovornost. Neprilagojena vožnja poklicnega voznika tovornjaka s priklopnikom izven – še bolj pa znotraj naselja, predstavlja kršitev delovne obveznosti vzdržati se škodljivega ravnanja, hkrati pa je zaradi svoje narave tudi kršitev družbene norme, ki je zavarovana s prometnimi predpisi in je lahko sankcionirana s strani prekrškovnih organov.

11. Revident se neutemeljeno sklicuje, da bi morala kršitev cestnoprometnega predpisa ugotoviti policija. Sodišče namreč lahko reši samo predhodno vprašanje, če že ni rešeno na matičnem področju (prvi odstavek 13. člena ZPP), kar je bilo tudi storjeno v obravnavani zadevi. Revizijsko sodišče ni moglo upoštevati navedb o revidentovi vožnji 26. 6. 2007 in o poteku izredne odpovedi, saj se z njimi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

12. Revident je bil v pisni obdolžitvi v izreku obdolžen nespoštovanja pravilnika o izvajanju notranje kontrole, prehitre vožnje v naselju 26. 6. 2007 in odklonitve dela, ker mu tožena stranka ni zaupala imena osebe, ki ga je naznanila. Izredna odpoved je bila podana sicer v ožjih okvirjih, kot so bili navedeni v pisni obdolžitvi pred odpovedjo – le zaradi prehitre in nevarne vožnje in ne tudi zaradi odklonitve dela, kar pa ni nezakonito. Nezakonito bi bilo ravnanje delodajalca v obratni situaciji – če bi odpovedal pogodbo o zaposlitvi delavcu zaradi kršitve, ki ni bila v obdolžitvi in zato delavcu za to kršitev sploh ni bil omogočen zagovor. V obrazložitvi pisne obdolžitve je bilo tudi navedeno, da je revident prehitro vozil na odseku Grahovo - Dane tako izven naselja kot v naselju. Namen pisne obdolžitve pri izredni odpovedi je delavcu zagotoviti možnost ustrezne obrambe na očitke delodajalca. Revidentu je bila z očitkom prehitre vožnje, opisane v obdolžitvi, obramba primerno omogočena (1). Opredelitev kršitve v izredni odpovedi je bila dovolj določna in se v bistvenih okoliščinah prekriva z dejanskimi ugotovitvami sodišča, zato tožena stranka ni ravnala nezakonito.

13. Sodišči pa v dokaznem postopku nista ugotavljali, ali poleg obstoja odpovednega razloga obstaja tudi drugi pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Materialnopravni pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi namreč ni le ugotovitev hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja z naklepom ali iz hude malomarnosti, temveč tudi, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (prvi odstavek 110. člena ZDR). Vsaka kršitev ali opustitev še ne zadošča sama po sebi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem že obrazložilo (sklep VIII Ips 286/2005 z dne 22. 11. 2005), da so pri tej presoji pomembne vse okoliščine primera in interesi obeh strank, pri čemer je prvi pogoj stvarnega značaja in se presoja predvsem glede na naravo, težo in posledice kršitve, drugi pogoj pa osebnega značaja. Zanj je predvsem pomembno, kako je kršitev vplivala na medsebojna razmerja strank, medsebojno zaupanje, možnost nadaljevanja sodelovanja in podobno. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je sicer tudi skrajno sredstvo za sankcioniranje delavčevih kršitev.

14. Ker sodišči zaradi zmotne uporabe materialnega prava (ne)zmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja nista presojali, je ostalo dejansko stanje v tem delu neugotovljeno. Zato je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti okoliščine, ki vplivajo na presojo o možnem nadaljevanju delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, jih oceniti in ponovno odločiti.

15. Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Za pojmovno razlikovanje med izrekom in obrazložitvijo pisne obdolžitve ni zakonske podlage, saj ZDR za pisno obdolžitev ne določa formalizirane oblike.